Med 12 ženskami, ki so se potegovale za ta naslov, so izbrali Natalijo Spark, tolmačko slovenskega znakovnega jezika in psihoterapevtko.
Natalija je vez med gluhim in slišečim svetom, kar je še posebno v času epidemije zanje lahko življenjskega pomena. Znakovni jezik ji je bil tako rekoč položen v zibelko, saj se je rodila gluhima očetu in materi. To jo je usmerilo na njeno življenjsko pot: želela je pomagati drugim. Po težki ločitvi, ko je s hčerko najstnico ostala na cesti in s pomočjo dobrih ljudi dobila streho nad glavo, ji je uspelo končati študij pedagogike/andragogike. Za diplomsko delo je prejela Prešernovo nagrado. Ko si je uredila življenje in se pri dobrih štiridesetih odločila za magistrski študij psihosocialne pomoči, je pod svoje okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Padci v življenju so ji dali samo še več moči za pomoč drugim. Poseben izziv zanjo je tolmačenje gledaliških predstav, ki so bile do zdaj gluhim nedostopne. Skozi svoje izjemno zavzeto delo psihosocialne delavke in tolmačke Sparkova simbolno pomeni še vedno precej prezrto skupnost gluhih in jim odpira nova vrata, je bilo zapisano v obrazložitvi.
Poleg Natalije Spark so za naslov Slovenke leta bile nominirane:
Zdenka Badovinac, kuratorka, umetnostna zgodovinarka, vodja Muzeja sodobne umetnosti Metelkova;
Magda Kastelic Hočevar, upokojena profesorica razrednega pouka in pesnica, ki deluje na humanitarnem in kulturnem področju;
Valentina Kobal, učiteljica in prostovoljka pri delu z otroci v bolnišnicah in begunci;
Ema Kozin, športnica, najmlajša najmlajša svetovna prvakinja v zgodovini profesionalnega boksa v dveh težnostnih kategorija;
Kazimira Lužnik, pianistka, organistka, zborovodkinja, zdravstvena delavka, predvsem pa tekaška legenda;
Medicinske sestre, ki so v letu pandemije nastavljale svoje hrbte, da slovenski zdravstveni sistem ni kolabiral. Na prireditvi jih je zastopala Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov;
Nevenka Mlinar, zdravnica iz Deskel, prvopodpisana na pozivu zdravnikov, za zaščito zdravja prebivalcev srednjesoške doline;
Katarina Očko, kmetica in promotorka ekološkega načina kmetovanja;
Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, ki že leta opozarja na problem revščine;
Carmen Rajer, vodja projekta Most v Krškem, pilotnega projekta, ki starostnikom zagotavlja oskrbo na domu;
Erika Žnidaršič, novinarka RTV Slovenija, voditeljica ene najbolj odmevnih oddaj, Tarča.
