Peteršilj je takoj ob korenčku skoraj osnovna sestavina vsake kuhinje in vrta. Vrtičkarji oba posevka običajno sejejo hkrati, a je kalilna doba precej dolga, od 14 do 21 dni. A nato peteršilj hitro raste in nam omogoča uporabo že mladih rastlinic, ki jih trgamo vse od marca do zime. Peteršilj je izjemno bogat z vitamini. Vsebuje veliko vitamina C, samo v listih ga je do dvainpolkrat več kot v limoni, še več pa se ga skriva v koreniki. V njem najdemo tudi vitamine A, B in K ter minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij in železo. Ne pozabimo na aromatična olja in flavonoide. Olja nevtralizirajo delovanje kemičnih snovi, ki nastanejo ob kajenju, in ščitijo pred rakom, flavonoidi pa delujejo kot antioksidanti in varujejo pred negativnimi učinki prostih radikalov v telesu. V peteršilju so tudi protivnetne snovi, ki preprečujejo pojav prehlada in gripe, folna kislina in še bi lahko naštevali. Naj samo omenimo, da so Egipčani peteršilj uporabljali za zdravljenje ledvic in sečil, z njim so blažili znake revme, oteklih nog in bolezni jeter.
Naravni diuretik
Peteršilj je znan naravni diuretik, njegov učinek se pokaže že po zaužitju 25 gramov svežega peteršilja. Včasih so peteršilj uporabljali za zdravljenje protina, zoper zastajanje vode v telesu in oslabljeno delovanje ledvic. Dokazano pa varuje tudi jetra. Posebno moč mu pripisujejo pri odpravi vnetij sečnih poti in mehurja, pomagal naj bi tudi pri odpravi ledvičnih kamnov.
Pomoč pri slabokrvnosti
Strokovnjaki so z raziskavami potrdili, da v 25 gramih peteršilja najdemo več železa kot v 200-gramskem svinjskem zrezku. K temu moramo pripisati še velike količine folne kisline, ki je potrebna za tvorbo rdečih krvničk in vitamina C, ki izboljšuje vsrkanje železa. Zdravilci peteršilj priporočajo tudi za krepčilo telesa za starejše in tiste, ki so premagali kakšno resnejšo bolezen. Naj bi veljalo, da postanejo po rednem uživanju peteršilja bolj vitalni in vedri.
