Ena izmed največjih nevarnosti medplanetarnega potovanja je izpostavljenost sevanju. V samo eni vožnji na Mars in nazaj je človek izpostavljen kar 60. odstotkom maksimalnega priporočljivega življenjskega odmerka.
Tej težavi bi lahko konec naredila gliva, ki raste v bližini staljenega jedrskega reaktorja Černobil v Ukrajini. Tam so znanstveniki namreč pred leti odkrili plesen, ki se razmnožuje tudi v ekstremnih pogojih povečanega sevanja. Goba namreč opravlja neko vrsto ‘radiosinteze’, kjer jedrsko sevanje v obliki gama žarkov, spreminja v hrano v obliki kemične energije.
Gre za vrsto, ki so jo poimenovali Cladosporium Sphaerospermum, njene učinke na sevanje pa so nedavno testirali na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Tja so znanstveniki poslali petrijevke z omenjeno glivo, poleg njih pa so postavili petrijevke brez glive. Ugotovili so, da je plesen v mikrogravitacijskem okolju preživela brez večjih težav, nivoje sevanja pa je zmanjšala za skoraj dva odstotka. Ta delež bi se lahko povišal na pet odstotkov, če bi plesen prekrila celoten predmet, ki bi ga morala zavarovati. Debelina testirane plesni na ISS je bila sicer le slaba dva milimetra, kar po mnenju znanstvenikov kaže na potencial glive C. sphaerospermum, da znatno zmanjša škodljive nivoje sevanja.
21-centimetrov debel sloj te plesni bi tako lahko izničil vse učinke sevanja, ki ga iz vesolja dobi površina Marsa. Gobo bi tako lahko prvi popotniki na rdeči planet v manjših količinah prinesli s sabo, nato pa jo vzgojili in nanesli na stene planetarnih baz.
