Nad posteljnimi stenicami so se sicer pritoževali že v antični Grčiji, v sedmem stoletju so bile na Kitajskem, s kolonialisti pa so potovale tudi v Ameriko in Avstralijo. Njihova populacija je sicer upadla sredi 20. stoletja z razvojem insekticidov, a je v nekaj desetletjih ponovno narasla, saj so postale odporne na večino kemikalij. Njihovega ugriza sicer ne čutimo, saj z ugrizom v gostitelja spustijo snov, ki omrtviči kožo in hkrati preprečuje strjevanje krvi, a povsem drugače je, ko odpade z gostitelja. Ugriz prepoznamo po pojavu srbečih in rdečih izboklinic, ki se pojavljajo v ravni črti, saj se stenice premikajo z lezenjem in ne morejo leteti. Piki so najpogosteje prisotni po obrazu, vratu in drugih lažje dostopnih delih med spanjem.
Kako se prenašajo in kje se skrivajo
Posteljne stenice se ne pojavljajo zgolj v turističnih namestitvah in stanovanjih, temveč jih najdemo tudi v trgovinah, gledališčih in javnih prevoznih sredstvih. Zmotno je prepričanje, da se pojavijo tam, kjer so slabe higienske razmere, saj jih najdejo tudi v prestižnih hotelih. Zatečejo se lahko v kovček in tako kot slepi potniki potujejo več tisoč kilometrov.
Dezinsekcija?
Zdravstvene organizacije sicer za odpravo navajajo zgolj deratizacijo, dezinsekcijo in dezinfekcijo. Za odpravo boste v povprečju odšteli okoli 140 evrov. Cena dezinsekcije je sicer 70 evrov, a je treba postopek ponoviti po treh tednih, včasih, če je bilo prvič neuspešno, celo večkrat. Največja težava so stanovanja z laminatom in stenskimi oblogami, kjer se lahko stenice dobro skrijejo. Sicer pa jih bomo našli v posteljnih okvirjih in vzmetnicah.
