Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pregledali deset vzorcev kislega zelja različnih trgovskih in blagovnih znamk, kjer so za kilogram odšteli od 1,18 do 2,39 evra. Preverili so, kaj vse poleg zelja je v vrečkah in lončkih, pozorni pa so bili tudi na navedbo izvora. Ta velikokrat ostaja skrivnost, saj so na embalaži pregledanih izdelkov našli le podatek o tem, kje je bilo zelje kisano, ponekod je bil naveden tudi proizvajalec kislega zelja. Večina proizvajalcev uporablja zeljne glave, pridelane v Sloveniji, nekateri tudi pridelane v Avstriji in Nemčiji oziroma državah EU, Tuš in Mercator na vprašanje nista odgovorila.
Le redko brez aditivov
Čeprav je biološko kisanje ena izmed najstarejših tehnologij konzerviranja hrane in proizvajalci na embalaži navajajo, da je zelje kisano na tradicionalen način, so med tržnim pregledom našli le eno »sveže« kislo zelje in eno pasterizirano, ki sta popolnoma brez aditivov. Drugim so za zagotavljanje barve in daljšega roka uporabe dodani vsaj antioksidanti (askorbinska kislina), več kot polovica pregledanih izdelkov pa vsebuje tudi konzervans kalijev sorbat.
Nizka energijska vrednost, številni vitamini, minerali …
Zelje ima zelo nizko energijsko vrednost, vsebuje malo maščob in ogljikovih hidratov. Vsebuje tudi prehransko vlaknino, vitamine (betakaroten, vitamin C, riboflavin, niacin in tiamin) in minerale (kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo in fosfor), v oblikah, ki jih telo lahko dobro izkoristi. Vsebuje tudi glukozinolate, ki po ugotovitvah nekaterih raziskav zavirajo nastanek različnih obolenj.
… a veliko soli
Čeprav je soljenje zelja nujno za pravilen potek kisanja, je količina dodane soli odvisna od proizvajalca. Na ZPS opozarjajo, da v povprečju s 100 grami kislega zelja pokrijemo dnevne potrebe po soli, otroci jih že prekoračijo, zato je priporočljivo »zmanjšati« vsebnost soli – to lahko dosežemo s spiranjem, preden zelje zaužijemo.
