Zimzeleni grm, ki lahko zraste od nekaj deset centimetrov pa do nekaj metrov, nas z leti rasti vse bolj preseneča s svojo mogočno drevesno obliko. Lepi šopasti cvetovi, s katerimi nas poboža v sredini aprila pa vse do maja, se bohotijo v različnih rožnatih odtenkih in tudi v drugih, nežnih odtenkih barv.
Potrebna so kisla tla
Vsi deli rastline so strupeni. Povzročajo halucinogene in odvajalne učinke. Simptomi zastrupitve so bruhanje, kožni izpuščaji, glavobol, oslabelost mišic.
Rododendron je glede rasti precej zahtevna rastlina. Za uspešno rast potrebuje kisla in dobro odcedna tla, z veliko organskih snovi. Nikar ga ne sadite v alkalna tla, saj bo tam precej hitro začel veneti. V veliko sadilno jamo jim poleg kupljene zemlje za rododendrone primešajte še šoto in po potrebi dodajte še žveplo, ki bo znižalo pH prsti. Dodajte tudi nekaj prsti iz gozda, saj je bogata s koristnimi snovmi in vsebuje sredstva za izboljšavo lastnosti tal. Pri sajenju moramo biti pozorni, da jih sadimo plitvo, saj se zakoreninijo tik po površjem. Posledično pa v vročih poletnih dneh zahtevajo tudi precej nege in redno zalivanje.
Ne okopavamo, gnojimo spomladi
Rododendroni ne marajo okopavanja, za kar lahko krivimo tudi plitvo zakoreninjenje. Če že, odstranjujemo zgolj plevel, a pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin. Priporočljiva je uporaba zastirke. Ta bo preprečila razrast plevela, v poletnih mesecih pa zmanjšala izparevanje vode in potrebo po nenehnem zalivanju. Gnojiti jih začnemo marca, ko začne rastlina nastavljati cvetne popke, in takoj po obilnem cvetenju. Gnojimo s kislimi gnojili, najbolje mešanicami, namenjenimi rododendronom. Če so tla močno alkalna, kar se kaže na mladih porumenelih listih, dodajamo železo in magnezij.
