Fige (Ficus carica) so ena izmed starejših kulturnih rastlin. Izvirajo izpod Himalaje, zelo dobro pa uspevajo v vzhodnem Sredozemlju. Največja pridelovalka je Turčija, sledijo ji Egipt, Alžirija, Maroko in Iran.
V Sloveniji najbolje uspevajo v Istri in Goriških Brdih, najdemo pa jih lahko tudi kje drugje. Plodovi so sladkega okusa zaradi visoke vsebnosti sladkorjev in nizke vsebnosti kislin. Cenjene so tudi v tradicionalni medicini, in sicer se uporabljajo pripravki iz plodov, listov ali drugih delov rastlin. Pred tisočletji so poleg plodov uporabljali tudi figove liste in les. V starem Egiptu so fige uporabljali kot hrano in zdravilo. Izredno vrednost so jim pripisovali tudi starogrški atleti, ki so jih uživali kot vir energije.
Znanih je več kot 150 sort fig, ki se razlikujejo po obliki in barvi. Lahko so velike ali majhne, okrogle, podolgovate ali hruškaste oblike, zelene, rumenkaste, rdečerjave ali vijolične barve z bolj ali manj intenzivno obarvanim mesom. Nekatere sorte rodijo le enkrat na leto, druge dvakrat. T. i. dvorodne pri nas sprva rodijo junija in v začetku julija, njihovi sadeži so nekoliko večji, a jih je na drevesu manj, obilneje pa rodijo od druge polovice avgusta do začetka oktobra. Nekoliko pozneje, v začetku septembra, dozorijo tudi fige enorodnih sort, za katere velja, da so njihovi sadeži drobnejši, vendar bolj aromatični, okusnejši in primernejši za sušenje.
Fige so zelo občutljive in hitro pokvarljive, zato jih moramo shranjevati v hladilniku. Hitro namreč postanejo kisle. Ker so tako občutljive, jih večinoma sušijo naravno na soncu, pa tudi umetno v sušilnicah. Fige spadajo med vrhunske kulinarične specialitete, saj lahko posušene fige uživamo vse leto ter dovolimo, da nas razvajajo s svojo sladkostjo in hranljivostjo.
Še posebej priporočljive so za tiste, ki pogosto uživajo hrano, ki v telesu sproža izrazito kislo reakcijo - meso, mlečne izdelke ter izdelke iz bele moke. Je namreč najbolj bazično delujoč sadež. Fige nevtralizirajo čezmerno izločanje želodčne kisline, hkrati pa so bogate z glukozo in fruktozo ter tako zmanjšujejo željo po sladkem. Fige torej pomagajo vzpostavljati bazičnost telesa in ohranjati ravnovesje telesa.
So bogat vir kalcija, železa, kalija, magnezija, fosforja in drugih rudnin. Imajo odlično razmerje med natrijem in kalijem, kar zelo ugodno vpliva na zdravje srca in ožilja. Ugodno razmerje med kalijem in natrijem prispeva tudi k zniževanju krvnega tlaka. Vsebujejo kar 270 mg kalcija, ki varuje kosti pred osteoporozo. Vitamini skupine B, ki jih fige vsebujejo, prispevajo k boljšemu pomnjenju in koncentraciji, k normalnemu delovanju živčevja ter boljšemu počutju. Vsebujejo tudi vitamina A (32 μg/100 g) in E (2,03 mg/100 g), ki skrbita za lepšo kožo in vid. Fige v obliki maske za kožo naj bi odlično pomagale tudi pri zdravljenju aken, zato jih le ponudite vašim najstnikom.
Tako sveže kot suhe fige so izredno bogate so z encimi in vlakninami, ki prispevajo k urejeni prebavi, zmanjšujejo napetost v želodcu in blažijo želodčne krče. Odpravljajo zaprtje, čistijo sečne poti ter koristijo jetrom in žolčniku. Z nekaj svežimi figami na dan si lahko pomagamo pri zaprtju, pri težavah s hemoroidi, kašlju, vnetem grlu, menstrualnih krčih in ohranjanju spomina. Ker fige čistijo sečne poti in kri, so koristne tudi v prehrani moških, ki imajo težave s plodnostjo. Japonske študije so pokazale odlične rezultate pri zmanjševanju tveganja za raka na prostati. Pri tem naj bi pomagal figov izvleček. Hkrati naj bi prispevale tudi h krčenju tumorjev in odvajanju vode iz telesa.
V ljudskem zdravilstvu se suhe fige uporabljajo tudi pri zobobolu. Suho figo naj bi prerezali, jo skuhali v mleku in dali na razboleli zob. Znane so tudi po tem, da uspešno odstranjujejo bradavice. Če se želimo znebiti nadležne bradavice, jo natremo s svežim mlečkom iz pravkar odtrgane fige, saj vsebuje kavčuk.
Ali so fige primerne za hujšanje?
Sveža figa vsebuje okoli 80 odstotkov vode, dober odstotek beljakovin, zanemarljivo količino maščob, slabih 13 odstotkov ogljikovih hidratov in monosaharidov, nekaj vitamina B1, B2, C in že omenjenih mineralov kalcija, kalija, železa, fosforja in magnezija. Od prehranskih antioksidantov so pomembni bifenoli, karotenoidi. Kalorična vrednost sveže fige (približno 100 g) je le 61 kcal. Drugače je pri suhih figah, saj ima enaka količina 242 kcal! Seveda so tudi druge sestavine močno koncentrirane. Zato suhih fig nikakor ne uporabljajte za zmanjševanje telesne teže.
So pa fige bogat vir prehranskih vlaknin, vodotopnih jih je kar 28 odstotkov, zato ugodno vplivajo na uravnavanje krvnega sladkorja in holesterola. Fige so tudi odlično odvajalo, predvsem suhe, če jih zvečer namočimo skupaj s suhimi slivami in zjutraj na tešče zaužijemo. Že pest suhih fig deluje kot dobro odvajalo, figov sirup pa je znano zdravilo proti zapeki.
