V upravičeno tolažbo nam je, da so šparglji nadvse hranljivo živilo, ki nam med drugim tudi pomaga razstrupljati telo. In prav slednjemu navadno pripisujemo vzrok za to, da urin tako zelo smrdi – iz nas gredo pač škodljivi strupi in ti verjetno nimajo ravno najlepšega vonja?
Pa to ni čista resnica. Res je, da špargelj vsebuje za naše telo nadvse koristne sestavine, med njimi tudi foliate, cink, selen ter vitamina A in K. Visoka vsebnost vlaknin blagodejno vpliva na naše črevesje, špargelj pa je tudi naravni diuretik. Ko tako šparglje postrežemo na krožniku, tudi v resnici skrbimo za razstrupljanje organizma, a vonj, ki nas spremlja iz stranišča, ni posledica smrdljivih sestavin iz našega telesa, ki jih z zaužitjem šparglja odplaknemo iz svojih celic. Ne, vonj povzroča snov, ki jo vsebuje špargelj. To je asparagin, kemična sestavina, ki smo jo (vsaj za zdaj) odkrili le pri šparglju. Ko se zaužiti špargelj v našem želodcu prebavlja, asparagin razpade na skupino sorodnih spojin, ki vsebujejo železo, in to povzroči ta značilno močni in za marsikoga neprijetni vonj.
Če se morda sprašujete, zakaj špargelj ne smrdi sam po sebi, in tudi ne, ko ga kuhamo, je razlaga znanstvenikov, da je razlog za to hlapnost asparagina. Naš nos namreč zaznava vonj sestavin, ki izhlapevajo in tako preidejo v plinasto stanje. Asparagin pa ni hlapen, zato surov ali skuhan špargelj sam po sebi ne oddaja močnega vonja. A naše telo napravi čudež – asparagin predela v hlapljive spojine in tako nastane čarovnija, ki ji lahko rečemo tudi špargljev parfum.
Zanimivo je, da nekateri ljudje (po nekaterih podatkih tudi do 40 %) spremembe v vonju urina ne zaznavajo. Ta posebnost je tako zanimiva, da so jo pod drobnogled vzeli celo pravi znanstveniki. Pridobili so dve razlagi. Prva je, da večina takih posameznikov sicer razvije značilen vonj, a ga njihov nos ni sposoben razlikovati od drugih vonjav. V drugi razlagi pa so ugotovili, da organizem nekaterih ljudi dejansko predela asparagin na drugačen način, tako da močno zmanjša količino smrdečih kemikalij v urinu in posledično urin nima več značilnega vonja.
A za svoj vonj ima asparagin velik odpustek – prav zaradi njega namreč špargelj zelo ugodno deluje na naša sečila in še posebno na ledvice. Je namreč naravni diuretik in tako pomaga telesu, da se znebi prevelikih količin sečne in oksalne kisline. Ker spodbuja zdravo delovanje ledvic, posledično pomaga tudi pri vzdrževanju bazičnosti telesa. Tako naše telo ni zakisano in manj je možnosti za razvoj različnih bolezni.
Špargljev quiche za 4 do 5 oseb
Potrebujemo:
krhko testo
650 g špargljev
3 jajca
200 ml kisle smetane
100 ml mleka
100 g naribanega ementalca
3 mlade čebule
sol in poper
Priprava: Krhko testo razvaljamo in ga v pekaču 10 minut pečemo na 210 °C. Pazimo, da se ne zapeče preveč. Šparglje umijemo, približno četrtino pustimo celih, preostale zrežemo na srednje velike koščke. V vreli vodi jih blanširamo od 8 do 10 minut. Precedimo in ohladimo.
V skledi zmešano kislo smetano, jajca, mleko in sesekljano čebulo. Na pečeno testo razporedimo ohlajene šparglje in plast potresemo z naribanim ementalcem. Na koncu vse skupaj prelijemo z maso, ki smo jo pripravili v skledi. Postavimo nazaj v pečico in pri 200 °C pečemo še od 30 do 35 minut. Postrežemo lahko toplo ali hladno s solatno prilogo.
Objavljeno v reviji Rože in Vrt/Zeleni Raj št. 7, 17. 6. 2019
