Znanstveniki v poročilu, objavljenem v reviji Frontiers in Ecology and Evolution, opozarjajo na »nevarnost,« ki jo predstavlja znatno povečanje števila hibridov oziroma križancev med psom in volkom. Ti križanci predstavljajo grožnjo genetski prepoznavnosti evropskega volka, zaradi česar bi lahko lokalne populacije tega volka izginile z obličja zemlje. Pod poročilo se je podpisalo več kot 40 znanstvenikov, ki so si sicer enotni, da to predstavlja veliko težavo, a se ne strinjajo glede potencialnih rešitev.
Križanje oziroma hibridizacija pomeni medsebojno oplojevanje živali ali rastlin, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti, v tem primeru psov (Canis familiaris) in volkov (Canis lupus). Križanje ima seveda velik vpliv na genotip, prihodnjo evolucijo in tudi dolgoročno preživetje posamezne vrste. Ko se to dogaja v okviru naravnega procesa, lahko ugodno vpliva na naravni izbor, ko pa križanje namerno ali naključno povzroči človek, se porušijo prepreke, rezultat pa pogosto pomeni grožnjo ohranitvi posamezne vrste. Volkove zdaj »ogroža« genski material divjih in potepuških psov, ki ga je izklesala več tisoč let trajajoča vzreja udomačenih psov. Ti psi, ki jih v neposredno bližino volkov sili človeško uničevanje naravnih habitatov, evolucijsko niso prilagojeni na preživetje v naravi, kar na drugi strani pomeni, da bi lahko volkovi zaradi križanja izgubili nekatere evolucijsko pogojene značilnosti, ki so jim omogočile, da so v svojem, sicer vedno manjšem habitatu tako uspešni. Križanje hkrati poveča možnost za prenos bolezni med taksonoma. V Evropi trenutno živi približno 17.000 volkov, posamezne populacije pa se glede na velikost zelo razlikujejo. Skoraj vse populacije, ki jih najdemo od Grčije na jugu do Finske na severu, so bodisi stabilne bodisi se število volkov v njih celo povečuje.
Sterilizacija?
Strokovnjaki se na splošno strinjajo, da je za omejitev hibridizacije treba sprejeti preventivne ukrepe in delovati proaktivno, vsaj kar zadeva večje, zdrave populacije volkov, a se ne morejo uskladiti glede najboljše metode. Medtem ko eni kot smiselno in izvedljivo rešitev omenjajo celo ubijanje ali vsaj sterilizacijo prosto živečih psov, drugi menijo, da je ta način neetičen in da bi morali divje pse spraviti v posebna zavetišča. Vsi skupaj so sicer mnenja, da je treba to problematiko začeti reševati še preden bo »povratno križanje hibridov z volkovi tako razširjeno, da bodo populacije volka preplavila krdela križancev, divjih populacij volka pa ne bo mogoče več ohraniti,« pojasnjuje ekolog in glavni avtor poročila Valerio Donfrancesco z Univerze v Exeterju. Soavtor Paolo Ciucci dodaja, da križanje med volkovi in psi ter posledično uravnavanje tega križanja zlasti v znanstveni skupnosti ne bi smela biti več tabu tema.
