Spregovorimo najprej o porabi zdravil pri nas, ki iz leta v leto narašča, strokovnjaki pa to pripisujejo vse večjemu številu starejših in dejstvu, da smo ljudje danes veliko bolj obveščeni o svojih boleznih in posledično tudi zdravilih.
Spremljanje porabe zdravil je sicer eno izmed pomembnih področij javnega zdravja ter prispeva k odgovornejšemu predpisovanju in uporabi zdravil. Prav tako pa lahko trend porabe zdravil pripomore pri načrtovanju in spremljanju sistema zdravstvenega varstva. Seveda pa lahko na podlagi številk, ki jih predstavljamo, izvlečemo tudi nekaj sklepov o zdravstvenem stanju Slovencev.
Skoraj pol milijarde ...
Razpolagamo s statistiko, ki jo je v publikaciji objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje in pravi, da je bilo v letu 2017 (za lansko leto podatki še niso objavljeni) izdanih več kot 17,9 milijona receptov za ambulantno predpisana zdravila v vrednosti 484 milijonov evrov. Vsak prebivalec Slovenije je tako po besedah inštituta v povprečju prejel 8,67 recepta s predpisanimi zdravili v skupni vrednosti 235 evrov. Največ receptov je bilo tega leta predpisanih za bolezni srca in ožilja, in sicer 26,4 odstotka vseh receptov, sledijo zdravila z delovanjem na živčevje (19 odstotkov) ter zdravila za bolezni prebavil in presnove (13 odstotkov). Ob tako glomaznih številkah je na mestu vprašanje, koliko je sploh državljanov, ki ne jemljejo zdravil.
Samo pol milijona brez tablet
Odgovor na to vprašanje dobimo s pomočjo ministrstva za zdravje; to je uporabilo podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), saj oni sami nimajo na voljo navedenih podatkov, in ta pravi, da dobra četrtina Slovencev lani ni prejela zdravila, kar je glede na število ljudi (2,1 milijona), ki so v Sloveniji vključeni v zdravstveno zavarovanje, malo več kot pol milijona oziroma natančneje 556.318 oseb. Iz tega lahko zaključimo, da so preostanku, milijonu in pol, zdravila predpisali.
Ministrstvo je na podlagi statistike ZZZS povedalo še, da na primarni ravni lani javnih zdravstvenih storitev ni uporabljala ena šestina vseh zavarovanih oseb, kar pomeni, da leta 2018 zdravnika ni potrebovalo 354.328 zavarovanih oseb, na sekundarni ravni, to pomeni, da niso imeli specialističnih pregledov, pa 868.684 Slovencev.
