Najprej razčistimo tole s poimenovanjem, influencerji jim pravimo. Pravzaprav si pravijo. In se ne bomo spuščali v to, koliko vpliva imajo v resnici slovenski influencerji, nekaj je pa gotovo: slovarjev ne uporabljajo prav veliko in v uporabi svojega maternega jezika ne blestijo. Kar vemo zato, ker ustrezna beseda, ki je niso našli – in najbrž niti ne iskali –, v slovenščini že obstaja. Sočna, zrela in naphana s soglasniki samo čaka, da jo pograbiš in uporabiš: vplivnež. »Kdor ima velik vpliv«, piše v SSKJ. Angleški influence je naš vpliv, influencer je torej vplivnež. Vidite, kako preprosto je?
Dober slovar in ščepec logike rešita skoraj vse.
Kako se upari 1,3 milijarde dolarjev
Tole je zgodba – iz letošnjega februarja –, ki naj bi ponazarjala, kako vplivneži (domnevno) vplivajo na to, kako se ta svet vrti: Kylie Jenner, ena od starlet z velikimi temnimi očmi in napihnjenimi ustnicami, a brez zaznavnega talenta, iz plemena Kardashian, lahko pri komaj enaindvajsetih letih z enim samim tvitom povzroči borzni pretres. Ali pa tudi ne, odvisno, koga vprašate. Vsekakor pa je bil letošnjega februarja velik cirkus, ko Kylie ni bila všeč prenovljena aplikacija Snapchat, pa je prezirljivo tvitnila, ali je še kdo drug nehal uporabljati Snapchat. »Ali pa sem samo jaz tista … fuj, kako žalostno.« V le nekaj urah – čeprav je medtem tvitnila, da je Snapchat vendarle njena prva ljubezen in da ga ima še vedno rada – so delnice Snapchata padle za skoraj osem odstotkov. In je šlo – pufff!!! – v zrak okrog 1,3 milijarde dolarjev, za toliko je menda padla vrednost podjetja Snap Inc. Pozneje – ampak seveda šele po tem, ko je zgodba že vse nehala zanimati – so pa ugotavljali, da je Kylie s padcem delnic imela malo ali nič, delnice so bile v strmem zdrsu že pred njenim tvitom. Očitno prenovljena aplikacija tudi drugim ni bila več všeč.
Influ kaj?
Ampak zgodbica, naj je že padec povzročila Kylie ali kaj drugega, je dobra ilustracija tega, kakšen vpliv naj bi domnevno imeli vplivneži. Ljudje, ki lahko pomembno vplivajo na javno mnenje, obstajajo že od nekdaj, ampak nekoč si je bilo treba ta položaj zaslužiti, danes je pa to, da imajo veliko sledilcev na Twitterju, YouTubu ali Facebooku, že dovolj, da se ljudje okličejo za vplivneže.
Vplivnežev je več vrst, prvi tovrstni so bile zvezde – filma, glasbe, športa –, ki so za dodaten milijonček ali dva oglaševale parfum, avto ali uro. Ampak tole je problem pri zvezdah, niso se vse pripravljene izpostavljati v reklamah, pa še tiste, ki se, niso poceni. In nazadnje je tu še vprašanje, ali je njihov vpliv res tako velik, ali bo nekdo, ki mu je všeč Leonardo DiCaprio, zaradi njega kupil avto, ki ga oglašuje, ali bodo ženske drvele kupit alkoholno pijačo, ki jo s sladkim nasmehom ponuja George Clooney.
Druga velika skupina vplivnežev so ljudje, ki so si vpliv pridobili zato, ker so dobri na svojem področju, recimo uspešni gospodarstveniki, strokovni svetovalci, novinarji ali akademiki. Ampak ti so seveda vplivni le na svojem izbranem področju.
Tretja skupina so blogerji in vlogerji (videoblogerji), ki ustvarjajo internetne vsebine, četrta pa, ah, tole je spet ena žlahtna skovanka, mikroinfluencerji, torej mikrovplivneži, ki se odlično spoznajo na neko ozko področje in so vplivni med tistimi, ki jih to področje zanima. Mikrovplivneži so vplivneži prihodnosti, trdijo poznavalci, vzniknili so iz nič, iz brezimne množice, in se povzpeli skoraj med zvezde.
Seveda pa je spet odvisno, koga poslušate, drugi namreč trdijo, da se – tiktak – digitalnim vplivnežem čas izteka, reklamna industrija se bo kmalu naveličala škandalov s kupljenimi sledilci, napovedujejo, in se vrnila na stare poti. Ali pa si poiskala nove stezice.
Roboti ne štejejo
Vplivnost se meri s številom sledilcev, najvplivnejši jih imajo na YouTubu, Twitterju, Facebooku, Instagramu … na milijone. PewDiePie, v civilu Šved po imenu Felix Kjellberg, je z več kot šestdesetimi milijoni sledilcev na YouTubu največje ime vseh časov, na drugih platformah jih ima pa skupaj še okrog 36 milijonov. Ali pa Logan Paul – razvpit po tem, da se je moral opravičiti, potem ko je v svojem vlogu objavil sliko trupla samomorilca in vso stvar vzel nekoliko preveč lahkotno –, ki ima vsemu navkljub skoraj 54 milijonov sledilcev na različnih platformah. Ali njegov mlajši bratec Jake Paul, njemu zvesto sledi 33 milijonov ljudi. In tako naprej.
A tole je ključno vprašanje, koliko teh sledilcev je pravih in koliko glasov je kupljenih? Lani je neka družba naredila poskus, ustvarila je dva popolnoma lažna računa na Instagramu – namesto ljudi so všečkali roboti –, oglaševalci so nasedli in lažnim vplivnežem nakazali veliko denarja. New York Times je nedavno objavil članek, v katerim je razgalil slavna imena, ki si kupujejo sledilce na Twitterju, da bi se zdeli pomembnejši in vplivnejši.
Oglaševalci so ugriznili nazaj. Že več podjetij se je odločilo, da ne bo več sodelovalo z vplivneži, ki so jih zalotili, da si kupujejo sledilce. »V najboljšem primeru je zavajajoče, v najslabšem koruptivno,« je rekel predstavnik podjetja Unilever, ki se je odločno postavilo po robu koruptivnim praksam med vplivneži, sledilo pa mu je še več drugih podjetij, ki zdaj zahtevajo več transparentnosti. In ker so to pomembni in veliki oglaševalci, je več kot verjetno, da bodo lahko izsilili spremembe.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
