Znanstveniki se že dolgo sprašujejo, kako so stari Egipčani pred več kot 4500 leti zgradili denimo kar 139 metrov visoko Keopsovo piramido. Ta je kar 3871 let nosila naziv največjega objekta, ki ga je ustvaril človek. Čeprav so si strokovnjaki enotni, da piramide niso plod dela Nezemljanov ali pa tehnologije neke zunajzemeljske civilizacije ter da sta zemljo na tem planotastem svetu na levem bregu reke Nil v tistem obdobju namočila kri in pot sužnjev, jih je ves ta čas begalo vprašanje, kako so uspeli iz kamnolomov do mesta gradnje pretovoriti ogromne bloke apnenca in granita.
Zdaj so na območju današnjega mesta Luksor, nekdaj starodavnih Teb, kot kaže naleteli na pomembno novo odkritje. Arheologi so namreč prvič odkrili dokaze o obstoju nagnjene klančine, ki jo na obeh staneh obdajajo stopnice s številnimi luknjami, v katere so domnevno vkopali čvrste lesene stebre. Prepričani so, da jim je ta sistem, ki deluje po principu škripca, omogočal razmeroma preprosto vleko težkih kamnitih blokov. Potrebovali so le še delovno silo in vrvi, pri čemer so jim stebri služili kot vzvod.
O tem odkritju v neposredni bližini Hatnuba, nekdaj območja z obsežnimi kamnolomi alabastra in številnimi naselji sezonskih delavcev, je 31. oktobra poročalo egiptovsko ministrstvo za antikvitete. Na ministrstvu so pojasnili, da gre za preprost, a jasen dokaz o »unikatnem sistemu« za transport in vleko kamnitih blokov. Strokovnjaki so že od nekdaj domnevali, da so se Egipčani pri gradnji piramid močno zanašali na uporabo klančin, a vse do tega trenutka o tem niso našli nobenih fizičnih dokazov. Na pobočju ob klančini so odkrili še vsaj 100 slikovnih upodobitev same organizacije dela. Piramide so sicer v največji meri zgrajene iz apnenca, medtem ko so razne skulpture, tla in stene izdelane iz alabastra. Datiranje je pokazalo, da klančina sega v čas faraona Keopsa in torej sovpada s časom gradnje njegove Velike piramide.
