Novice Svet24

Tale pogovor je nastajal tako rekoč med potresom! Voditeljica oddaje Klepet ob kavi na TV3 Jasmina Kandorfer je namreč že nekaj časa na Baliju. Čeprav tam položaj ni tako težek kot na sosednjem otoku Lombok, pa tudi ona močno občuti potresne sunke. »Ravno ko sem prijela računalnik, da napišem še nekaj stvari, se je znova začelo dogajati. Spet potres. Seveda sem spustila računalnik in šla ven, a se je umirilo, za zdaj. Počutim se kot v filmu Live from Bagdad … Mogoče pa jadranje na Hrvaškem sploh ni tako slaba ideja,« poskuša Jasmina glede situacije v Indoneziji vseeno ohraniti ščepec humorja.

S partnerjem imata v vasi Canggu na Baliju najet apartma v pritlični zgradbi z izhodom na riževo polje, kar je strateško najboljša možnost. »Tu ni zgradb, ki bi imele več nadstropij in bile ogrožene ob potresu, lokacija pa je najvarnejša tudi pred morebitnimi cunamiji. Vse to sva preučila šele po drugem močnejšem potresu, ki se je zgodil le nekaj ur po prihodu na to območje. Odločitev sva sprejela povsem intuitivno. Niti razmišljati nočem, kaj bi se zgodilo, če se ne bi poslušala.«

Ob načrtih za poletje ste imeli verjetno v mislih mirnejši dopust, kajne?
Ja, pričakovala sem mir. Kdo bi si mislil … S partnerjem sva se odločila, da ostaneva tu do konca avgusta, kot je bilo načrtovano. Pogovarjava se z domačini in poskušava najti pomoč. Sicer pa je ena prvih, ki je svoj odziv na potres objavila na Twitterju, žena Johna Legenda, ki je prav tako na Baliju. Med potresom je kar gola stekla na riževa polja in tudi ona bo ostala tukaj, kljub potresom. 

Do zdaj ste čutili že štiri potrese. Kako je bilo prvič?
Sunkov sploh ne štejem več, toliko jih je bilo! A prvič si najbolj zapomniš … Velikokrat sanjam o potresu, a tiste noči ga nisem sanjala, saj me je zbudil! S partnerjem sva spala na čudoviti postelji z baldahinom, škripanje me je prebudilo. Prvih nekaj trenutkov si nisem znala razložiti, a nihanje lestencev in odpiranje vrat je jasno pokazalo, kaj se dogaja. Sunki so trajali dobrih 30 sekund, a kaosa ali tesnobe še nisem čutila. Hudo mi je bilo, ko sva preverila, kje je epicenter, in ugotovila, kakšno razdejanje je na sosednjem otoku. Nekaj popotresnih sunkov sva potem spremljala mirno, pravzaprav sva jih pričakovala, saj se vedno pojavijo.

Vas je bilo torej bolj strah naslednjič, saj ste po prvem potresu že vedeli, da je bilo na Lomboku tudi nekaj žrtev?
Ko sva spremljala dogajanje, sva se z vsako objavo bolj zavedala, da je položaj resen, saj se je število umrlih povečevalo. Po prvem potresu nisva pričakovala še drugega in tretjega, predvsem slednjega ne. Ta je tudi v meni prebudil občutke tesnobe, strahu in močno zbudil misel: Kaj delam tukaj? Hočem takoooj domov!

Revija Zarja

Kako dobro ste obveščeni o dogajanju, glede na to, da gotovo ne govorite jezika domačinov?
Po tretjem potresu, ki je bil zares zelo močan, sva informacije najprej našla na Twitterju. Neverjetno, nekateri ljudje so celo snemali, kako se je dogajalo. Ne predstavljam si, da bi sama v tistem trenutku poprijela še za telefon.

So na potrese ali kaj drugega opozorili?
Nobenih opozoril ni. V tem času sva se želela vsaj za nekaj dni odklopiti od komunikacije, uporabe računalnika in mobitela, a glede na dogajanje in opozorila glede cunamijev sva se odločila drugače. Ta trenutek, ko zapisujem te besede iz tega čudovitega kraja, ne vem, kaj se bo zgodilo. Vsak trenutek se lahko začne.

Kako se z nevarnostjo spopadajo domačini?
Domačini so neverjetni. Vsak dan zjutraj pripravijo darovanje: kadila, koščke hrane, barvite rože in dobrote, ki simbolizirajo tisto, za kar se zahvaljujejo, in prosijo. V teh dneh imajo veliko ceremonij in skupnih srečanj, ko zaprejo ceste, izdelujejo kipce iz naravnih materialov in ob ceste polagajo še posebno bogata darovanja. Vse to počnejo s hvaležnostjo. Po navadi pri ljudeh drugih veroizpovedi čutiš strah pred bogom, tu pa ne. Zelo so odprti, srčni, prijazni, zares čudoviti ljudje.Po tretjem najmočnejšem potresu sva jih opazovala tudi pri molitvi in občudovala njihovo organiziranost in rituale, ki so jih začeli izvajati, takoj ko so se sunki končali, in tudi med popotresnimi sunki.

So ti rituali namenjeni potresom?
Gotovo. Ravno včeraj (tri dni po zadnjem potresu) so naredili veliko ceremonijo, zaradi katere so zaprli ceste. Zvečer je moj partner odšel po vodo in opazil, da imajo v ceremonialnih košarah vsi po enega piščančka. Vsa vas je čivkala. Zanimalo ga je, kaj se z njimi zgodi, vendar mu ni uspelo izvedeti ničesar, saj domačini ne govorijo angleško. Danes sva izvedela, da so imeli celodnevno ceremonijo zaradi potresa in bogovom posvečali posebne daritve, med drugim tudi piščanca. Ne vem, koliko jim je ravno uspelo, glede na to, da je danes znova treslo …

Zganjajo večjo paniko domačini ali turisti?
Kaj mislite? Vsekakor turisti, saj to je prava nočna mora. Veliko pritiska pride od domačih. Nasploh je turist bolj ranljiv, saj ne pozna lokacije, ne ve, kaj lahko pričakuje.

Vi ste se odločili, da kljub vsemu ostanete na dopustu do konca. Pa vas ne skrbi, da bi tudi Bali doživel tako hud potres kot Lombok? Navsezadnje je res blizu …
Res je blizu in vse je mogoče. S partnerjem sva si zagotovila najvišjo stopnjo varnosti, ki si jo lahko. In tu se najina skrb konča. V vsakem trenutku se lahko zgodi nešteto groznih stvari; če temu posvečaš pozornost, bo samo še slabše. Pripravljena sva za vse primere …

Zarja št. 36

Kdo od vaju je pogumnejši?

Vsekakor moj partner. Ob zadnjem potresu sva sedela v restavraciji in čakala na naročeno hrano, ko se je začelo tresti. Najprej so bili sunki kratki, a so postajali vse daljši in vse močnejši. Ljudi so evakuirali iz hotelov, mi smo bežali iz restavracije na cesto. Psi so močno lajali, promet se je ustavil, vsi smo stali na cesti, držali smo se za srca in opazovali, kaj se dogaja. Sama sem pogledala v svoja stopala – cesta se je premikala. Cesta!!! Za človeški um je to nedojemljivo. Tudi zvok, ki ob takšnem potresu nastane, je disharmoničen in človeka hitro vrže v strah in kaos. Mene ob tej izkušnji je in ni me sram priznati. Vem, da se bodo takšne stvari še dogajale po vsem svetu, in vem, da je prav ostati miren in ne pasti v paniko, a meni tokrat ni uspelo. Čeprav nisem kričala (mnogi so), sem bila vendarle v stiski, medtem ko je partner svojo mirnost ohranil, prav neverjetno, a takšen je …

Kako je organizirana pomoč?

Organizacija ni najboljša, a vprašanje je, kakšna je sploh lahko, glede na škodo, ki so jo utrpeli. Pomanjkanje vode, hrane, predvsem pa težave s transportom. Seveda bi turisti na Lomboku želeli domov, in to takoj, kar pa ni mogoče. Takšna situacija je sploh obremenjujoča, saj se počutiš nemočnega in v brezizhodnem položaju. Sicer pa sem opazila veliko točk, kjer se zbira denar za tiste, ki so izgubili domove. Govorila sem tudi z domačini in poslovneži, ki tam opravljajo svoje dejavnosti, pa pravijo, da se je turizem tam končal, vsaj za nekaj časa …

Vas je bilo že kdaj prej v življenju bolj strah oziroma ste že bili v takšni nevarnosti?

Ne, vsekakor ne. Gre za prvo močnejšo izkušnjo in spopadanje s takšnim strahom, pa si tega glede na vsa dosedanja potovanja, trekinge in nenavadne avanture po svetu ne bi predstavljala. Ko mati narava pokaže svoje sposobnosti, zares postaneš še bolj ponižen, hvaležen za tisto, kar sicer jemlješ za samoumevno.

Ste se morda s kakšnim duhovnim vodjem posvetovali glede potresov?

Pravzaprav ne, je pa zanimivo, da so takšno dogajanje napovedale prav vse gostje oddaje Klepet ob kavi, ki z nami redno pripravljajo mesečne napovednike energij. Opozarjale so Tanja Glažar s področja feng šuija, Jasmina Krt s področja astrologije, Meta Pinter, ki je jasnovidka, prav tako Elena Sofija Seničar in Aleksandra Drole. Naslednjič bom ta opozorila bolj poslušala, sploh ko se bom odpravila na daljša potovanja.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.