Največ smrtnih primerov zaradi vročine se zgodi, ko ljudje pustijo živali v avtomobilih. Ti se na soncu (tudi če zunaj ni pretirano vroče) hitro segrejejo na temperaturo prek 50 stopinj Celzija, kar je že izjemno nevarno. Za primerjavo, v savnah se temperature gibljejo okoli 80 stopinj, že več kot sedem minut pri takšnih temperaturah pa je nevarno za naše zdravje. Pri psih so visoke temperature še precej bolj nevarne.
Kaj se zgodi s psom?
Psi se ne potijo tako kot ljudje in ne morejo izgubiti toplote prek perspiracije. Hladijo se samo s sopenjem, kar pomeni, da precej težje prenašajo vročino. Z dvigom temperature se v avtomobilu poveča vlažnost in psi tako še težje uravnavajo telesno temperaturo. Ko se telesna temperatura dvigne nad 39 stopinj Celzija (povprečna temperatura je 38,5 stopinje Celzija), se začnejo termične poškodbe telesnega tkiva. Poveča se srčni utrip, krvni pritisk pa upade. Sistemi za hlajenje telesa odpovejo in temperatura se začne dvigovati. Odpovedovati začnejo notranji organi, kot so ledvice, jetra, centralni živčni sistem ..., dokler žival ne pogine.
Kako lahko žival rešimo?
Nikoli ne smemo uporabiti ledu, ki bi preveč na hitro spremenil telesno temperaturo in povzročil dodatne težave. Uporabimo mlačno vodo, prižgimo klimo v avtomobilu in žival takoj odpeljimo do veterinarja. Uporabimo lahko tudi alkohol za razkuževanje, ki ga nanesemo na trebuh, tačke in notranjo stran ušes. Smrtnost vročinske kapi je okoli 50-odstotna. Ne smemo pozabiti, da je najbolje, da svojega ljubljenčka nikoli ne pustimo v avtomobilu, tudi če skočimo v trgovino samo za nekaj minut, saj se lahko zamotimo, v 20 minutah pa je pes že v hudih težavah.
Kaj lahko storijo mimoidoči?
Točnih napotkov kaj storiti, če v avtomobilu opazimo kužka, ki trpi zaradi vročine, pravzaprav ni. Na veterinarski inšpekciji so nam dejali, da obstaja poseben protokol, ki nas kot mimoidoče varuje pred morebitnimi tožbami. Tako moramo takoj obvestiti policijo ali Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. A tu lahko pride do težav. Uradni protokoli so precej dolgotrajni, saj mora inšpektor najprej obvestiti vpletene službe in odrediti ustno odločbo v skladu s svojimi pooblastili, šele potem lahko policist poišče lastnika avtomobila. Policist pa lahko nato (v primeru, da ni našel lastnika) vdre v avtomobil in reši žival. V položaju, ko so pomembne sekunde, je izpeljava celotnega postopka za žival smrtna obsodba.
Lahko posredujemo sami
Če mimoidoči oceni, da je stanje zelo resno, lahko ukrepa sam. Najprej preverimo, ali je vozilo morda odklenjeno. V vsakem primeru pokličemo policijo, nato povprašamo po okolici, ali je lastnik psa morda prisoten. Če je avtomobil pred trgovino, prosimo zaposlene, da prek zvočnega sistema dajo objavo. Če odziva lastnika ni, nam verjetno ne preostane drugega, kot da okno razbijemo. Če je pozneje dokazano, da bi žival umrla, če ne bi posredovali, oseba ni odgovorna za nastalo materialno škodo. A pametno je, da prej fotografirate ali posnamete dogajanje. Se pravi, da pridobite dokaze o resnosti položaja, da ne boste plačali razbitega okna. Pri razbijanju okna pazite tudi, da ne poškodujete sebe ali psa.
Mučenje in reševanje živali
Reševanje živali je pravzaprav precej kočljiva zadeva, čeprav namreč mnogi v dobri veri poskušajo zaščititi živali, jim s tem lahko storijo celo škodo. Takšen primer se je pred kratkim zgodil v ZDA, kjer so aktivisti iz ograde na eni od kmetij »rešili« prek 200 kokoši in jih izpustili na svobodo. Kokoši seveda ne znajo preživeti v divjini in v eni noči so vse do zadnje ubile lisice ter psi. Malce smešen pa je bil denimo primer dveh psov, ki sta bila zaprta v prikolici v Ajdovščini, kjer je potekalo svetovno prvenstvo belgijskih ovčarjev. Ljudje so začeli prek facebooka poročati o dveh nesrečnih psih, ki lajata znotraj prikolice in bosta najverjetneje umrla. Napeljevali so celo na akcije, kako vdreti v prikolico in rešiti psa. Na srečo je nato eden od poznavalcev povedal, da gre za posebno pasjo prikolico, ki ima klimo, posebno zračenje in praktično vse udobje, ki ga psi potrebujejo. Ljubitelj belgijskih ovčarjev je v Slovenijo prišel iz Francije in je zato takšno prikolico potreboval. Kar zadeva lajanje, je lastnik povedal, da sta bila psa razdražena, ker se je okoli prikolice smukalo toliko ljudi. Kakorkoli že gledamo na različne situacije, najverjetneje je najbolje, da za živali najprej poskrbijo strokovnjaki, predvsem pa pazimo, da jih ne puščamo v nevarnosti in za njih lepo skrbimo. Ne smemo pozabiti, da ljudje v vročih avtomobilih puščajo tudi otroke in se takšne zgodbe (pre)pogosto končajo tragično.
Kako prijaviti mučenje živali
Ne smemo pozabiti, da je mučenje živali v Sloveniji kaznivo dejanje. Mučenje živali je opredeljeno kot dejanje ali ravnanje, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajočo se trpljenje ali če škodi zdravju živali. Žal mnogi mučenje živali spremljajo v smislu, da to njih ne zadeva, po drugi strani pa mnogi niti ne vedo, kaj naj storijo, če so priča mučenju. Mučenje živali je tudi, če je žival privezana na vročem soncu ali je zunaj v hudem mrazu brez primernega zavetja. Prvi korak je, da poskusimo najprej na mučenje živali opozoriti lastnika. Če se stanje ne izboljša, se lahko obrnemo na lokalni urad uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Policija je odgovorna le, če se sporno dejanje izvaja na javnem mestu ali pa če gre za neposredno mučenje živali in je treba posredovati takoj.
1. Inšpekcija
Za ukrepanje in posledično odvzem mučene ali zanemarjane živali je pristojna zgolj in samo veterinarska inšpekcija.
2. Policija
Policisti so za ukrepanje pristojni samo, če je v danem trenutku ogroženo življenje določene živali.
3. Društva
Društva za zaščito živali nimajo možnosti ukrepanja, večina pa rada pomaga pri sestavljanju prijav.
4. Živalska policija
Živalska policija v Sloveniji ne obstaja. Tudi razni »nadzorniki« v uniformah nimajo nobenih pristojnosti ukrepanja, odvzemov in kaznovanja.
5. Anonimnost
Prijave so lahko anonimne. V prijavi je treba navesti točno lokacijo, kronološki opis dogajanja, podkrepljen z dokazi, izjave prič (če so), natančen opis mučenja ter po možnosti tudi podatke skrbnika živali in fotomaterial. Tudi če prijava ni anonimna, pristojni v nobenem primeru vaših podatkov ne smejo razkrivati tretjim osebam.
6. Inšpekcija
Inšpekcija je dolžna preveriti vsako prijavo, ki jo prejme. Kot prijavitelj imate pravico dobiti informacijo o razpletu prijave.
