Na mednarodni praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov.
Ameriška Zveza strokovnih sindikatov se je takrat podobno kot sorodne sindikalne organizacije v Evropi borila zlasti za pravičnejše mezde in skrajšanje delovnika, saj so delali celo po 16 ur na dan.
Kongres ameriške zveze dela je leta 1888 sklenil, da razglasi 1. maj za delavski spominski dan, v spomin na padle žrtve demonstracij dve leti prej. Že štiri leta pozneje pa smo ta praznik prvič praznovali tudi na Slovenskem. Kot državni praznik je bil uzakonjen leta 1948.