Kot je v predstavitvi raziskave, ki je zajela 609 mladih ljudi, dejala predsednica Sindikata Mladi plus Tea Jarc, je raziskava pokazala, da si mladi najbolj želijo zaposlitve za nedoločen delovni čas, kar razbija mit, da se mladi ne želijo zavezati enemu delodajalcu.
Kot poudarja, si mladi želijo varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev, problematično pa je nepoznavanje pravic, ki jim pripadajo. Največ izkušenj imajo mladi s študentskim delom in delom na črno.
Kršitve zakonodaje
74 odstotkov mladih želi redno pogodbo za nedoločen delovni čas.
32 odstotkov mladih opravlja delo, za katero niso plačani.
50 odstotkov mladih je že delalo na črno.
55 odstotkov mladih dela na mestu, kjer se zahteva nižja izobrazba od pridobljene.
47 odstotkov bi jih bilo pripravljenih odpreti svoj espe, če bi bil to pogoj za opravljanje dela.
4 odstotki mladih so izrazili željo, da bi delali prek espeja, če bi imeli to možnost.
30 odstotkov mladih ne dobi plačila ali dodatnih prostih dni za opravljene nadure.
39 odstotkov mladih je na razgovoru za službo že doživelo spolno diskriminacijo.
»Začeli smo opažati, da delodajalci ne sklepajo več pogodb za nedoločen delovni čas, temveč ponujajo druge oblike dela,« opozarja Tea Jarc. Zato v sindikatu že dve leti intenzivno izvajajo nadzor nad oglasi, ki ponujajo zaposlitve. Sporne oglase prijavijo na inšpektorat za delo in delodajalca pozovejo, naj ravna v skladu z zakonom. V dveh letih so prijavili kar 106 kršitev in v 57 primerih je šlo za elemente rednega delovnega razmerja, pogoj za delo pa je bil študentski status. V 12 primerih je bil zahtevan espe. V preostalih oglasih je šlo za diskriminacijo in opravljanje volonterskega pripravništva. »Trg dela ni samopostrežna trgovina, kjer bi delodajalec lahko izbiral in ponujal različne oblike dela. Kjer obstajajo elementi delovnega razmerja, mora biti vedno sklenjena pogodba o zaposlitvi,« poudarja Jarčeva.
Podhranjenost inšpektorata
Da je kršitev vse več, poudarjajo tudi na inšpektoratu, kjer so lani zabeležili skoraj 6800 prijav, kar je največ doslej. Tudi sami opozarjajo, da potrebujejo več inšpektorjev, saj so tudi prijave kršitev vse bolj zapletene. Sedeminsedemdeset inšpektorjev namreč nadzoruje več kot 200 tisoč pravnih subjektov. Letos se jim sicer obeta še pet dodatnih zaposlitev, kar pa je še vedno premalo. Že pristojni odbor v državnem zboru je predlagal 20 novih zaposlitev. V ZSSS ocenjujejo, da bi potrebovali vsaj od 150 do 200 dodatnih inšpektorjev, zato bo na tem področju v prihodnje treba narediti mnogo več.
