Zgovornejši je podatek, da je napisal knjige o govorici telesa in osebni karizmi, pa o samozavesti in celo priročnik za moške o zapeljevanju. Mi smo se pogovarjali predvsem o razlikah med moškimi in ženskami, o ženskem nižanju standardov pri moških, namišljenih princih na belem konju, o moški preprostosti, a nikakor plitkosti, o alfa moških, ki niso mevže, a tudi grobijani ne. Pa še o marsičem. Tudi o mešanju megle in seksu, kjer ženske nikakor ne morejo odložiti 50 odtenkov sive.
Izjavili ste, da ženska od moškega pričakuje tri stvari: staro dunajsko šolo obnašanja, to, da se redno umiva, in da je duhovit. Sem naštela vse?
Huh, kje pa. Ženska od moškega pričakuje veliko, veliko več. (smeh) Te tri stvari so zgolj minimum, da ima opraviti z resnim moškim. Z izrazom »resni« moški mislim tiste, ki cenijo tako sebe kot ženske ob sebi ter znajo prevzeti vlogo, kot jim jo narekujeta biologija in kultura.
Ženske potem nismo tako preproste in nezahtevne?
Ženske ste vse prej kot preproste, res pa pogosto manj zahtevne do potencialnega partnerja, vsaj na začetku odnosa. Gre za nekakšno nižanje standardov, ki so lahko posledica različnih življenjskih okoliščin ali zgolj mentalne naravnanosti. Saj se moški pri tem ne razlikujemo veliko, res pa dajemo večjo težo zunanjosti, vsaj na začetku odnosa. Ko govorim o stari dunajski šoli, mislim predvsem na pomoč pri oblačenju plašča, odpiranju vrat in podobno, glede higiene mislim na celostno urejenost, tako na čistočo kot videz. Pri duhovitosti pa gre predvsem za vzbujanje dobrega počutja pri partnerici. Humor nas zbliža, sem pa štejejo tudi nasploh kakovostna komunikacija, dobro podajanje zgodb in uporaba pravih besed. Med pogovorom.
Rekli ste tudi, naj ženske pustimo moškim, da ste lahko moški. Kako naj pa to naredimo?
Hitra šola zapeljevanja!
1. Strah pred zavrnitvijo je naraven pojav, zavrnitev ima svoj namen.
2. Bodimo iskreni v svojih namerah.
3. Med zapeljevanjem se vsi želimo zabavati, imeti dobro.
4. Izogibajmo se pretiranemu uživanju alkohola.
5. Ne pričakujmo točno določenega izida, temveč dovolimo življenju, da se razvije za nas.
Ženske rade pričakujete princa na belem konju in pogosto ga tudi najdete. Smola je le, ker vas občutek, da imate opravka s princem, hitro mine. Mine vas takoj, ko ugotovite, da je princ pod kožo krvav in razmišlja po svoje. V istem hipu začutite skoraj neverjetno potrebo po prilagajanju princa vašim željam, predstavam in ideji, kakšen naj bi bil. Saj s tem ni kaj posebej narobe, če se predstava ne bi nenehno spreminjala skladno z vašimi spremembami počutja, življenjskimi obdobji in podobno. Moški smo veliko preprostejša bitja, nikakor pa to ne pomeni tudi plitka. Praviloma ne maramo velikih sprememb, predvsem pa ne ves čas. Za nas moške je občutek nadzora izjemno pomemben, tega pa si lažje zagotavljamo, ko ni nenehnih sprememb in prilagajanj. Takšen primer je na primer povabilo dekleta na večerjo. Dekleta pogosto trpijo, ker gredo več kot enkrat s fantom v isto restavracijo, fantu pa niti na kraj pameti ne pade, da bi se vsakič ukvarjal z iskanjem lokala, pregledoval mnenja gostov, razmišljal o tem, kakšni ljudje hodijo tja in podobno. Raje jo pelje tja, kjer sta se preverjeno že imela dobro.
Svetujete, naj moškemu pustimo, da bo šel dvakrat na teden na košarko in pivo s prijatelji.
Moški smo nekoliko bolj hierarhično usmerjeni v naših odnosih z drugimi moškimi, vendar potrebujemo tudi občutek povezanosti. Zato imamo nekoliko drugačno komunikacijo. Moški smo veliko bolj ciljno usmerjena bitja, kot pa ste ženske. Pri dekletih, ki so se srečale na kavici, boste zelo redko videli, da bi v miru sedele, izmenjale nekaj besed in bile popolnoma zadovoljne s takšnim druženjem. Pri fantih to ni nič takšnega, še posebej pri prijateljih, ki se poznajo že zelo dolgo. Če se na primer poleti zvečer sprehodite mimo lokalov, boste lahko videli veliko miz, kjer sedita dva fanta in v tišini opazujeta, na primer, mimoidoča dekleta. Med njima ni ne vem kakšne komunikacije, saj ne čutita potrebe. Sta skupaj, srkata pivo in opazujeta dekleta.
Ženske pa potemtakem dvakrat na teden na pilates ali jogo …
Seveda, to leta 2018 v moderni družbi sploh ne sme biti vprašanje. Gre za zaupanje in pravi moški svoji izbranki zaupa. Zaupa pa ji zato, ker se je on tako odločil, in ne zato, ker bi mu to ona dokazala ali morala dokazovati tudi tako, da se ne druži z drugimi.
Ženske posegamo že na vsa področja »moškega« življenja in dela. Vas s tem kaj ogrožamo?
Ženske nas prav nič ne ogrožate, saj je ta svet ravno toliko vaš kot naš. Vse nas, moške in ženske, pa ogroža komercializacija pojma »osvobojene ženske«. Gre za posamezne novodobne »guruje«, ki si izmišljujejo nekakšne prepreke in ponujajo instantne rešitve zanje v obliki delavnic, seminarjev in skupin, skoraj kultov, na račun nekakšnega osvobajanja izpod moške prevlade. Zagotovo je bilo v preteklosti potrebno veliko poguma pri ženskah, da ste dosegle izenačitev statusa, da se je zavest o vlogi spolov spremenila in izravnala v smislu priznavanja enakih možnosti, v moderni družbi pa je promocija tovrstne revolucije prej striženje ovc kot pa karkoli drugega.
Vseeno, je moškemu težko v vse bolj ženskem svetu?
Sam sveta ne vidim kot vedno bolj ženskega, temveč kot polje sobivanja obeh spolov. Zelo namreč uživam v svojem spolu, v svojem telesu in življenju ter vse to privoščim tudi drugim, najsi bodo ženske ali moški. Vsi bi se morali bolj potruditi, da bi nam bilo bolje, ne glede na spol.
Ali v tem času alfa moške sploh še potrebujemo in cenimo? To so tisti, ki so nekoč lovili divje živali, da smo preživeli kot človeška vrsta.
Pojem alfa moški se navezuje na predstavo o vodji krdela. Moderen alfa moški je tudi vodja, vendar pa ne gre več za tako brutalno opredelitev. Ko pravim vodja, mislim na to, da je dober vsaj na enem od svojih področij in tam predstavlja nekakšnega vodjo v svojem okolju. Hkrati pa mora moderen alfa moški biti tudi zabaven, prijeten sogovornik, mora znati poskrbeti zase tako materialno kot socialno, vse to mora znati izpeljati tudi za svojo družino in seveda širše, kjer mora sodelovati v lokalnem okolju, da bo tudi zaradi njegove vloge sistem boljši. Zanimivo je globoko napačno prepričanje o alfa moških, in sicer da takšnemu moškemu ni mar za žensko pri zadovoljevanju svojih potreb v postelji. Ravno obratno, večina pravih moških si še kako ves čas prizadeva, da bo njegova partnerica v postelji z njim res zadovoljna. Mogoče včasih še preveč. (smeh)
Ali je alfa moški kaj manj moški, če zvečer pomije posodo in da otroka spat, žena pa gleda televizijo na kavču in tarna, da je utrujena od službe, otrok in od življenja?
Moški zagotovo ni nič manj moški, če počne to, kar ste opisali. Sam s tem nimam težav, zanimivo je celo, da sva z ženo prej, še v časih brez pomivalnega stroja, preživljala zelo kvaliteten čas med pospravljanjem posode, ko sem sam od nekdaj raje pomival kot pa brisal posodo. Mislim celo, da gre pri teh razmislekih bolj za nekakšne stereotipne predstave iz preteklosti, ko je bila ona doma, on pa v službi ali zunaj na polju. Današnja realnost je drugačna, saj se čez dan večina prehranjuje v službenem okolju, otroci v šolah, priprava večerje je dandanes že skoraj modno opravilo, osnovno pospravljanje pa opravijo stroji. Moški torej ni nič manj moški, če sam poskrbi za vse, saj zna enako poskrbeti za to kot ona za zamenjavo žarnice.
Če greva radikalno biološko, ste moški na svetu zato, da oplojujete ženske, oboji pa smo na svetu zato, da se razmnožujemo. Najdete vi še kakšen drug razlog?
Človek je kot bitje opredeljen tako biološko kot tudi skozi kulturo. Vsi smo tu predvsem zato, da izkušamo življenje. Zakaj sem se sam rodil kot moški, vi pa kot ženska, točno ne vem. Vem pa, da želim to življenje izkusiti kot moški v vsej veličini in možnostih, ki mi jih življenje ponuja. Seveda je naša primarna naloga obstoj človeške vrste. A če življenje preživljamo zgolj v tem smislu, izpustimo bistvo, ki nas dela ljudi. Ne izkusimo na primer ljubezni na človeški način, lepot tega sveta ter globine in skrivnostnosti življenja.
Smo si moški in ženske v bistvu sploh različni?
Precej različni. Drugače pristopamo k problemom, jih tudi rešujemo drugače, predvsem pa je precej drugačna naša biološka sestava. Pregovorno iskanje ulice v tujem mestu je lep primer, ko moški redko vprašamo koga za pravo usmeritev, ženska pa takoj prvega mimoidočega. Prav tako ni zanemarljiv vpliv biologije, ko je prvih 14 dni biološkega ciklusa ženske namenjeno razvoju jajčeca in oploditvi, naslednjih 14 dni pa ohranitvi ter izločitvi z namenom, da se tvori novo. Naše delovanje v tem svetu je tesno vezano na naše misli in občutja. Če se počutimo slabo, tudi delujemo manj zavzeto, pogosto iščemo izgovore in načine, kako se počutiti bolje. Moški nimamo opravka z mesečnimi ciklusi in s tem povezanimi spremembami in normalno je, da tudi zato delujemo drugače. Ne bolje in ne slabše, zgolj drugače.
Kako vzpostaviti zdravo ravnovesje in pristen odnos v teh nemogoče hitrih časih?
Za dober odnos je najprej ključno, da je med partnerjema čim več skupnih točk. Torej čim več dejavnosti, ki ju povezujejo. Nasprotja se res privlačijo, vendar zgolj za eno noč. Dolgoročno pa je treba imeti skupne dejavnosti, ki ju družijo, okoli katerih lahko sklepata prijateljstva tudi navzven, predvsem pa si tudi tako omogočata dovolj materiala za komunikacijo. Ta je namreč drugi pogoj za dober odnos na dolgi rok. Čim več se je treba pogovarjati, saj ljudje sčasoma vedno več komunikacije v trajnih odnosih prenašamo v neverbalno polje. Ko na primer po dvajsetih letih skupnega življenja mož popoldne pride domov, žena ne potrebuje komentarja o tem, kako se počuti. To je razbrala že iz načina, kako je odprl vrata in odložil jopič. Vendar pa se je lahko zgodilo marsikaj, kar ga teži, boli ali veseli, pa nosi v sebi in premleva. Predstava o zakoncu in njegovem notranjem dogajanju lahko sčasoma postane napačna, saj preprosto ne posvečamo dovolj pozornosti razumevanju vsakodnevnih sprememb; zgolj zaključujemo na podlagi že vnaprej izdelanih predstav.
So ženske moške metaforično »kastrirale«?
Biološko gledano imamo moški res problem, saj ženska lahko seksa vso noč, moški pa ne more, kljub temu da bi rad. Vendar je to zgolj navidezni problem, ki izhaja iz komercializacije spolnosti skozi pornoindustrijo. Žal pa se to preliva tudi na druga področja življenja. Moški in ženska, ki se ljubita in vstopata v spolni odnos v želji po predajanju drug drugemu, nimata težav ne s trajanjem odnosa ne s tem, kdo bo zgoraj ali spodaj, dejansko ali v prispodobi. Smiselno enako velja tudi za druga področja življenja, od pospravljanja doma, odnosa do višine plače ali vprašanja, kdo gre na govorilne ure.
Ženske hočejo biti »glavne« v odnosih, a hkrati požirajo knjigo 50 odtenkov sive. Lahko pojasnite ta fenomen?
Seks se pač dogaja predvsem v naših glavah. Ta knjiga ne govori o ničemer, kar bralke ne bi poznale, govori pa o tem odprto in dostopno. Psihološki mehanizem nadvlade in podrejanja je zelo kompleksen proces, ki skozi spolnost okrepi pomen poti in ne toliko cilja – potešitve. Mislim, da je sanjarjenje o različnih spolnih praksah zelo zdravo, predvsem pa v življenje vnaša dodatno dimenzijo prestopanja meja in izkušanja življenja, kjer se nam ni treba fizično soočati s stereotipi in družbenimi normami. Saj to pravzaprav tudi je ves smisel življenja, izkusiti ga v polnosti in z vsemi čutili.
Ženske raje hodijo na delavnice o kakovostnejšem življenju, o duhovnosti, za osebnostno rast. Zakaj? Smo višje razvita bitja ali kaj? Malo se šalim, a vendarle ...
Področje osebnostnega razvoja je glede tega res zanimivo. Ko pogledate po dvorani, kjer se odvija na primer seminar o osebnostnem razvoju, boste res opazili več žensk. Mislim, da bolje razumete pomen stalnega učenja o nekoliko višjih resnicah. Moški smo preprostejši, specializirani in se raje poglabljamo v svoje dejavnosti, kot pa iščemo nekakšne meta resnice o vsem. Ne pozabiva pa tudi stereotipa o osebnostnem razvoju, da je to nekakšno mešanje megle, rezervirano za »babe«. Za moške so pivo, avtomobili, ženske in nogomet. (smeh)
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
