Ob zaključku akcije Varnostni pas, ki sta jo organizirala AVP in policija, so policisti nadzirali uporabo pasu v prometu. AVP pa je na današnjem dogodku v Ljubljani predstavil demonstracijsko napravo Vrtavka, ki prikaže prevračanje vozila. V Vrtavko lahko sedeta tako voznik kot sovoznik, Vrtavka pa nato avto s potniki zavrti na glavo in jih nato postavi nazaj na kolesa.
Direktor AVP Igor Velov je pojasnil, da izkušnje, ki jih pridobimo v demonstracijski napravi, pomembno pripomorejo k preventivnemu ravnanju posameznikov. "Tako lahko vidijo, kakšne so sile, ko se vozilo prevrne, in kaj pomeni, če nisi pripet. Prepričan sem, da tovrstne izkušnje zelo pripomorejo k temu, da ljudje spremenijo svoje navade in ravnajo bolj pravilno," je povedal Velov.
Matej Simič, ki je med prvimi preizkusil simulator, je izkušnjo ocenil kot dobrodošlo. "Ugotovil sem, da sem se do zdaj pripenjal napačno," je pojasnil. Odkar je videl, kaj se zgodi z voznikom in sopotniki v avtu med prevračanjem, se bo pripenjal drugače. Opozoril pa je tudi na to, da v avtošolah pravilnemu pripenjanju ne posvečajo dovolj pozornosti. "Vsaj mene o tem niso poučili," je dodal.
Večinoma sicer pas uporabljamo tako, da ga potegnemo čez sebe in zapnemo. Vendar je Bojan Oblak iz AVP opozoril, da je s tem narejena šele polovica. "Treba je tudi izprazniti žepe, potem je treba pogledati, da je varnostni pas poravnan, in zelo pomembno, da varnostni pas potegnemo čisto tesno ob telesu. Najboljše je za pas, ki gre čez prsi, prijeti kar z obema rokama in potegnemo, da je pas poravnan čez boke," je opisal Oblak.
"Vsaka akcija pripomore delček v izboljšanju mozaika prometne varnosti," je pojasnil Velov. "Če želimo stanje izboljšati, je treba delati na dolgi rok," je dodal. Velov je kot primer izpostavil projekt Pasavček, ki ga izvajajo že 10 let. "Preden se je projekt začel, je bilo na zadnjem sedežu pripetih nekaj več kot 50 odstotkov otrok, sedaj pa je pripetih okoli 95 odstotkov," je opisal.
Vodja sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi Ivan Kapun pa je opozoril, da bi lahko marsikateri voznik, ki je umrl v prometni nesreči, preživel, če bi bil privezan. "Od 30 voznikov, ki so umrli v lanskem letu, jih kar 10 ni bilo privezanih," je ponazoril.
Poudaril je tudi, da se veliko prometnih nesreč zgodi v domačem okolju, ko smo prepričani, da se nam ne more nič zgoditi. "Ne glede na to, ali gremo v trgovino, ali se vračamo, ali imamo samo malo vožnje, moramo biti pripeti. Tudi pri manjših prometnih nesrečah lahko pride do poškodb, ki jih, če bi bili privezani, ne bi bilo," je dodal Kapun.
Podatki opazovanja pripetosti v Sloveniji po besedah vodje sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AVP Mateje Markl kažejo, da so sopotniki v osebnih avtomobilih pripeti pogosteje kot vozniki.
Kot največji problem prepoznavajo pripetost odraslih na zadnjih sedežih, kjer je pripetih le 68 odstotkov potnikov. "To bi si želeli dvigniti, naletna teža je namreč enaka ne glede na to, ali si spredaj ali zadaj," je pojasnila Marklova.
Naletna teža je sila, ki se sprosti ob trku. Ob dogodkih AVP jo lahko zase izmerimo na posebni tehtnici. Marklova pa je pojasnila, da je njena "naletna teža pri hitrosti 30 kilometrov na uro okoli pol tone in pri 50 kilometrih na uro že tona in 600 kilogramov".
