Prebivalcem Longyearbyena na norveškem otočju Svalbard je v domačem okoljuže od leta 1950prepovedano umreti. Tega si vsaj »načrtno« ne smejo privoščiti. Tistim na smrt bolnim, tudi če so tam rojeni in so v tem arktičnem kraju preživeli celotno življenje, oblasti namreč uredijo letalski prevoz z otoka, kjer lahko nato v miru počakajo na smrtno koso. Prelisičiti jih ni mogoče niti z nenadno smrtjo. Nepričakovana smrt v Longyearbyenu, ki je lahko posledica nesreče, srčnega zastoja ali pa kaznivega dejanja, za posameznika pomeni, da bodo njegovo truplo ob prvi priložnosti posadili na letalo ter ga zagrebli drugje. Zakaj tako drastična poteza, se sprašujete? Preprosto, zaščiti želijo druge prebivalce na otoku.
Leta 1950 so namreč odkrili, da se trupla, pokopana na njihovem pokopališču, zaradi permafrosta oziroma trajno zamrznjenih tal ne razkrajajo, kar pomeni, da lahko v truplih preživijo smrtonosni virusi in bakterije, ki lahko ob taljenju tal znova začnejo kositi med prebivalstvom. Mnogim se strah lokalnih oblasti bržkone zdi neutemeljen, a verjetno ne poznajo nočne more, ki se je leta 2016 odvila na severu Sibirije. Sredi vročega poletja so na območju zabeležili nenaden izbruh vraničnega prisada, ki je pod rušo spravil enega dečka in 2300 severnih jelenov, približno 90 oseb pa je pristalo v bolnišnici. Znanstveniki so takrat ugotovili, da je v zamrznjenih tleh ležal kadaver jelena, ki ga je davno tega pokončal antraks, ko pa je zaradi taljenja tal znova pogledal na površje, je bila z njim na svobodo izpuščena tudi bakterija. To še zdaleč ni osamljen primer.
Nekaj podobnega se je zgodilo že leta 1941, zato so se oblastniki v Longyearbyenu vprašali, kaj če se kaj smrtonosnega skriva tudi v telesih rezidentov na njihovem britofu. Na Aljaski so denimo nedavno odkrili virus španske gripe, ki se je skrival v pljučih žrtev te smrtonosne bolezni, v permafrostu pokopanih leta 1918. Sledi španske gripe so našli tudi v truplu prebivalca Longyearbyena, ki je tam umrl med izbruhom leta 1917.
Čeprav ni povsem jasno, kakšno grožnjo za lokalno prebivalstvo predstavljajo morebitni virusi in bakterije, ki na svojo priložnost čakajo v zamrznjenih truplih, so v kraju leta 1950 ubrali varno pot in smrt za vsak primer zakonsko prepovedali. Prepoved velja še danes.
