Skupina znanstvenikov trdi, da ima metodo, s katero lahko sledi Sončevim 11-letnim ciklom. V teh 11 let so strpana obdobja zatišja in povečane aktivnosti – tako imenovani solarni minimumi in maksimumi.
Veliki minimum
Z novim znanjem oboroženi znanstveniki z Univerze v Kaliforniji v San Diegu so prepričani, da točno vedo, kdaj se bo zgodil naslednji minimum – pisalo se bo leto 2050, pravijo.
Naslednjo hladno periodo oglašujejo kot »veliki minimum«, razmere pa naj bi bile podobne tistim, ki so sredi 17. stoletja vladale v Evropi – v Londonu je zmrznila reka Temza, otrplo Baltsko morje pa je izkoristila Švedska, ki je leta 1658 vpadla na Dansko. Peš. Znanstveniki danes o tem obdobju govorijo kot o »mini ledeni dobi«.
Ne bo dovolj
Fizik Dan Lubin, vodja raziskave, trdi, da nas lahko doleti še kaj hujšega, kot pa je naše prednike. Sonce bi lahko na račun maloštevilnih peg in oslabljenega ultravijoličnega sevanja celo postalo temnejše – kot so izračunali, bi se lahko Sonce za 7 odstotkov bolj ohladilo, ko pa na najnižji točki 11-letnega cikla. Takrat lahko pričakujemo tanjšanje plasti ozona in posledično temperaturne spremembe v stratosferi ter spremembo dinamike v nižjih predelih atmosfere (vremenski vzorci).
Vendar pa ne gre pričakovati ohladitve širom celotnega planeta. Začasa »mini ledene dobe« v 17. stoletju sta se denimo Aljaska in jug Grenlandije segrela.
Nekateri se sprašujejo, če lahko ohlajanje Sonca potencialno izniči učinke globalnega segrevanja. Znanstvena srenja ni takšnega mnenja, dopušča pa možnost, da jih lahko upočasni. »Veliki minimum« bi Zemljo med letoma 2020 in 2070 ohladil le za približno 0,25 odstotka, kar za površje pomenil nekaj desetink stopinje Celzija.
