Kako se je zgodilo?
Po pustolovščini na Gorenjskem v dopoldanskih urah sem imela še nekaj časa, zato sem se odločila, da tokrat ne bom hitela. Ko sem se želela ustaviti na kosilu v eni do mojih priljubljenih točk, pri chefu Štefelinu, pa sem ugotovila, da je Vila Podvin ravno na tisti dan zaprta. Ni mi preostalo drugega kot da se odpovem razvajanju brbončic in se počasi odpravim naprej.
Sama pri sebi sem razmišljala, kaj bi bilo lahko tisto, kar bi zadovoljilo mojo željo po kulinaričnih dobrotah. Ko sem že tuhtala, kje bo moja naslednja postojanka, sem zavila še na bencinski servis OMV, saj je bil moj rezervoar skoraj prazen. Še vedno nisem vedela, kam se bom odpeljala, zato sem si privoščila še eno kavo, ki jo tako zelo obožujem in je gorivo zame.
Usedla sem se in premišljevala, kam naj grem, potem pa ...
... sem ga zagledala. Bil je drugačen od osalih in na njem je pisalo VIVA Alpski. Ni bil le sendvič, bil je mnogo več kot le to. Pogledala sem v vitrino in si dovolila, da ga od bližje preučim. V pletenici s semeni se je skrival gorenjski želodec s kašo, kislo repo, kumaro in dvema namazema. Uf, tole bi resnično znalo biti zanimivo. Pa sem mu dala priložnost in zagrizla ....
... na tej točki mi je zmanjkalo besed in sem samo v tišini uživala v vsakem grižljaju.
Izkazalo se je, da se je pod ta sendvič podpisal chef Uroš Štefelin. »Pa sem si vendarle privoščila njegovo kulinarično popotovanje,« sem si mislila, pa čeprav je bila Vila Podvin zaprta. In sedaj navdušeno vem, da me spremlja, kamorkoli grem.
Ker na bencinskih servisih OMV vem, da bom dobila veliko več kot le sendvič.
