»Moj dedek je bil velik oboževalec filmov. Spomnim se, da je zelo rad gledal vesterne, ki niso ravno moja afiniteta, on pa je bil čisto nor nanje. Pogosto me je vzel s sabo tudi na odprtje puljskega filmskega festivala,« se spominja Saša Broz. Sama se je sicer podala v gledališke vode. »Začela sem kot balerina, nato pa sem si v Moskvi zlomila nogo. Ker je bila poškodba takšna, da se je ni dalo pozdraviti, sem se odločila za gledališče in tako z malo druge strani ostala v teatru,« nam je razkrila Saša ob obisku Mednarodnega filmskega festivala Kranjska Gora, ki se ga je kot članica žirije udeležila na povabilo Matjaža Javšnika. V Slovenijo tudi sicer zelo rad prihaja.
»Imam slovenske korenine. Po babičini strani je vsa družina pokopana v Mariboru, tako da je to verjetno tudi zaradi genetike. Je pa zanimivo, da sva se s hčerko ravno pogovarjali, da bi šli na Bled ali v Bohinj, saj nisem preveč morski tip človeka, ko sem dobila elektronsko sporočilo od Matjaža Javšnika, tako da sva potem 'pristali' v Kranjski Gori,« nam je dejala Saša. Na naše vprašanje, ali morda razmišlja, da bi se podala tudi v filmske vode, pa je odvrnila: »Gledališče je pri meni na prvem mestu. To je tisto, s čimer se ukvarjam, ni pa izključeno, da nekega dne ne bi naredila kakšnega filma. A potreben je čas, da to dozori. Vrsto let sem sicer imela idejo, da bi naredila dokumentarni film o svojem življenju z dedkom. A to je za zdaj obstalo. Tega pri nas na Hrvaškem trenutno ne bi delala. Naj mine še nekaj časa, pa bom videla, ali je to sploh smiselno. Če bi zdaj režirala film, bi bil to dramski film z neko sodobno tematiko, ki bi se mi v tistem trenutku zdela zanimiva.«
