Levov ne moremo najti na osamljenih mestih, saj potrebujejo ljudi, ki – po možnosti glasno – potrjujejo njihovo vrednost in slavo.
Kljub izraženi egocentričnosti in zanimanju le za tisto, kar se tiče njih samih, pa so levi plemeniti in velikodušni, radi imajo razkošje in zaradi tega često podležejo nečemu, kar je lepo samo na prvi pogled.
Če naj bi lev ljubil, potem mora biti to oboževanje. Težava pa je, da lev svojo simpatijo obožuje takšno, kakršna naj bi po njegovem bila, in ne takšne, kakršna v resnici je.
KOT V GLEDALIŠČU
Tipičnega leva spoznamo že po njegovem odnosu do okolice. Ob prihodu v lokal ne bo švignil s pogledom po kotičkih, kam bi se lahko umaknil: ustavil se bo sredi prostora, se samozavestno in pomenljivo ozrl okoli ter morda kaj glasno komentiral. Popolnoma samo po sebi umevno mu je, da se bodo pogledi usmerili vanj. Tega se tudi zaveda, zato ima življenje za gledališče, kjer igra glavno vlogo seveda on sam.
Ko sede za mizo, se ugodno počuti le na čelu ali najvidnejšem mestu združbe, kar pomeni, da je s sabo dovolj zadovoljen. Lev se namreč, če s svojim videzom ni zadovoljen, v javnosti najraje sploh ne pokaže.
Njegov videz mora biti torej predvsem bleščeč. Zaradi tega lev ne pozna cenenih oblačil, ampak gre pri njegovi izbiri vedno za prave znamke, rad se oblači v žive in ognjevite barve, veliko daje tudi na okrasje. Ne smemo pozabiti na zlato: lev je simbolično povezan tako z močjo kot s Soncem, oboje pa ponazarja prav zlato.
TIPIČNO
Leva na daleč spoznamo po njegovi glavi. Praviloma je enakomerno zaobljena, morda nekoliko večja, predvsem pa okrašena z bujno in po navadi valovito pričesko. Najbolj košate pričeske pripadajo ravno levom. A na videz posameznika vpliva še veliko dejavnikov, zato je za potrditev, ali je nekdo lev ali ne, morda še najbolje počakati, da se oglasi: lev vedno najbolje ve, kako je kaj treba napraviti in kaj mora kdo storiti, če naj bi dosegel uspeh. Njegova težnja po osrednji vlogi v svojem okolju ga včasih žene do prave tiranije, saj daje ljudem okoli sebe jasno vedeti, da so lahko zadovoljni, če smejo biti v njegovi družbi.
ZELO DELAVEN
Pri svojem delu levi nimajo čudežnih rešitev, zato je njihova nepremagljivost le maska, s katero se poskušajo zavarovati pred možnostjo poraza, ki bolj kot kaj drugega prizadene njihov ponos.
Pri levih ni mogoče najti skoposti, saj čutijo v svoji iskrenosti veliko potrebo po delitvi svojih bogastev. Če naj bi se počutili dobro in bili pri delu še uspešnejši kot po navadi, jih je treba občudovati in bodriti. Prav tako ne marajo samote. Radi imajo posle, pri katerih se bodo lahko izkazali, če pa niso na vodilnem mestu, jim moramo pustiti čim več iniciative in svobode odločanja. To se pri poslovanju z levom po navadi dobro obrestuje.
Levi so delavni, ni jih treba posebej spodbujati, ne ustavljajo se pred ovirami, niso površni in vedno opravijo delo do konca. Ponosni so na uspehe in niso malenkostni. Pri poslih ne želijo biti opazovalci, ampak se hočejo aktivno udeleževati in pri tem pustiti svoj neizbrisen pečat. Kot dobri organizatorji znajo vedno pravilno razdeliti zadolžitve.
