O tem, koliko sort paradižnika poznamo, ni zanesljivega podatka, nekateri govorijo celo o 10.000 sortah. Zato je tem bolj žalostno, da na policah naših trgovin najdemo le dve ali tri sorte, ki so pač najprimernejše za množično vzgojo.
Tako so v EU priznane štiri oblike plodov, po katerih razvrščajo paradižnik:
- Okrogli
- Rebrasti
- Podolgovati
- Češnjevec
In če smo že pri oblikah plodov, poglejmo rekordne velikosti:
Najtežji paradižnik doslej je lani pridelal Dan Sutherland iz zvezne države Washington v ZDA: tehtal je kar 3,906 kg.
Največ paradižnikov na eni rastlini so v sezoni 2005/6 pridelali nekje na Floridi: skupna teža je znašala 522,5 kg.
Najvišjo rastlino paradižnika so vzgojili v angleškem Lancashiru leta 2000: dosegla je kar 19,8 m.
Koliko pa sploh pridelajo paradižnika?
(Podatki iz leta 2013 so v tisočih ton)
- Kitajska – 50.664
- Indija – 18.227
- ZDA – 12.575
- Turčija – 11.820
- Egipt – 8.534
Za EU pa veljajo podatki iz leta 2015:
- Italija – 6.410
- Španija – 4.833
- Portugalska – 1.407
- Grčija – 995
- Nizozemska – 890
Za Slovenijo smo našli podatek na strani Statističnega urada RS, za leto 2015: skupna pridelava je znašala 5.705 ton, oziroma, če bi ta podatek uvrstili v gornjo lestvico, bi bil videti takole: Slovenija – 5.
Površina steklenjakov, v katerih pridelujejo paradižnik: v EU vodi Nizozemska s kar 1.768 hektari, medtem ko pri nas te evidence ne vodimo, zato lahko navedemo samo podatek največjega gojitelja paradižnikov, t. j. podjetje Paradajz iz Renkovcev, ki ima 6 ha steklenjakov.
Prav tako nam lahko za primerjavo služi podatek o porabi Nemcev glede oblike, v kateri uživajo paradižnik: točno 2/3 skupne porabe je v predelani obliki, le 1/3 pa je svežega. Delež paradižnika v skupni porabi zelenjave pa znaša kar ¼ porabe vseh vrtnin skupaj.
Skupna količina paradižnika, porabljenega na prebivalca v Nemčiji v sezoni 2013/14, je znašala 24,9 kg. Predelani paradižnik pa največkrat uporabljajo v naslednjih oblikah: mezga, sok, posušeni, omaka in kečap.
