Redkvica sodi v družino križnic. To je treba vedeti, saj jo napadajo enaki škodljivci in podobne bolezni kot zelje, cvetačo in druge kapusnice. To sorodstvo je treba upoštevati tudi pri kolobarjenju. Njena najbližja sorodnica je vrtna redkev. Užitni del redkvice je podzemni del – koren, ki pa je lahko okrogel, podolgovat ali valjast. Tudi pestrih barv je lahko, od bele, rožnate, rumene do rdeče barve, tudi pol bele ali pol rdeče poznamo. Mnogi ljubitelji vsega naravnega uživajo tudi liste. Če boste morali spomladi posevek redkvice preredčiti, ker ste v nestrpnosti sejali pregosto, ne pozabite, da so užitne tudi mlade rastlinice, ki jih populimo pri redčenju.
Preženimo bolhača
Križnice sejmo med solato ali pozneje pod paradižnik, lahko pa kot zastirko med vrstice polagamo paradižnikove liste in stebelca, ki hrošču smrdijo.
Kombiniranje
Redkvica sodi med vrtnine z najkrajšo rastno dobo. Da je primerna za na krožnik, spomladi potrebuje od 30 do 40 dni, poleti do 25 dni. Gojimo jo popolnoma brez gnojenja. V pregnojeni zemlji so redkvice puhle in brez okusa, rade tudi popokajo. Tej skromni vrtnini ne odrejamo posebne gredice, saj lahko zaradi zelo hitre vegetacije z njo zapolnimo vrzeli med vrstami počasneje rastočih vrtnin. Zelo znana je kombinacija z vsemi vrstami solat. Z berivko jo sejemo kar skupaj, saj lahko skupaj režemo tudi mlade, užitne liste obeh rastlin. Sejemo jo med vrste solate.
Bolezni in škodljivci
Redkvica raste tako hitro, da so bolezni večinoma prepočasne, da bi naredile škodo na posevku. Edina nevarnost so pregnojene gredice, v katerih koreni gnijejo. Tudi pokanje korenov redkvice je posledica preobilnega gnojenja. Glavni škodljivec je majhen svetleč hrošč – bolhač. Pa še ta je nevaren samo, dokler imajo rastlinice samo klične liste.
