Tupilaq

Mitična bitja, ki so življenjsko silo izsesala skozi genitalije

S.R.
1. 3. 2017, 11.25
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Bizarno mitično bitje tupilaq predstavlja pomemben člen v zgodovini Grenlandije. V skladu z legendo tupilaq življenje svojih žrtev izsesa skozi spolni organ.

Profimedia
Kristjani so pravili, da je tupilaq hudičevo delo.

V narodnem muzeju v Nuuku na Grenlandiji je razstavljenih več kot 100 različnih primerkov iz kosti otrok in živali izrezljanega bajeslovnega bitja tupilaq. Za zbirko skrbi Hans Lange, kurator muzeja, ki pravi, da to legendarno pošast vidi kot zlobnega demona, ki so ga prebivalci Grenlandije izdelovali v starih časih.

Izdelava je bila tvegana

Profimedia
Če je tupilaqu v lovu spodletelo, se je vrnil in ubil svojega stvarnika.

Tupilaq je bil magično bitje, ki so ga izdelali s pomočjo čarovništva. Uporabljal ga je lahko vsak, ki je sledil ustreznim navodilom in se priučil čarodejstva. »Uporaba ni bila omejena zgolj na vrače,« pravi Lang.

Za izdelavo si moral zbrati dele telesa različnih živali ter živalske in človeške kosti. Dobro si storil, če si izdelku dodal kakšno podrobnost, povezano z osebo, ki si ji želel škodovati. Nazadnje si moral tupilaqa spustiti v morje, da je ta splaval in sam našel pot do žrtve. Vendar si to storil na lastno odgovornost, kajti če je tupilaqu v lovu spodletelo, se je ta vrnil naravnost nazaj in namesto iskanega ubil svojega stvarnika. To se je dogajalo pogosto, saj je predvidena žrtev včasih izdelala zaščitnega tupilaqa, ki je bil močnejši od plenilca.

Kristjani: tupilaq je hudičevo delo

Legende o teh mitičnih morilcih izvirajo še iz časa pred 18. stoletjem, torej še preden so na Grenlandijo prispeli misijonarji in Inuite začeli spreobračati v krščanstvo. Grenlandski lovci so takrat verjeli, da je narava prežeta z dušami in duhovi, ki so ljudi kaznovali z raznimi boleznimi.

Tabuji in rituali so se po krajih razlikovali, vendar so vedno izvirali iz mitov, ki so jih pripovedovali duhovni voditelji in šamani. Ta mitična bitja so najverjetneje služila pojasnjevanju nerazložljivih bolezni, smrti in nezgod.