Več novih oblik prodaje pridelkov se pri slovenskih kmetih pojavlja zato, ker iščejo nove možnosti, kako preživeti s prodajo lastnih pridelkov. Odkupne cene so že dolgo prenizke, trgovinske marže pa astronomske. Da je čim hitrejša pot hrane do uporabnika tudi najboljša za zdravje, pa je jasno.
Sveže iz samopostrežne prodajalne
V Nemčiji samopostrežne hišice z zelenjavo poznajo že dolgo. Polne so tistega, kar je pravkar zraslo na kmetiji, in prodaja temelji na zaupanju – kupec za pridelke pusti denar v skrinji. Prvo takšno hiško je v Študi pri Domžalah postavila družina Peterka, v kateri kmetujejo vse tri generacije in se ukvarjajo s pridelavo zelenjave ter oskrbo konj. »Že peto leto doma pridelano zelenjavo prodajamo v naši samopostrežni trgovinici v leseni hišici, ki je odprta od jutra do večera. Naše izkušnje s tako obliko prodaje so zelo dobre. Ljudje se radi vračajo, ker cenijo dobro, svežo zelenjavo, in ker si lahko sami izberejo, kar želijo. Brez vsiljivega prodajalca. Le svetovati jim pri taki prodaji brez stika s stranko ne moremo. Prednost take prodaje za nas kmete je takojšnja povratna informacija, katere pridelke moramo gojiti, da bomo zadovoljili kupce,« pravi Tilen Peterka, ki skrbi, da je zelenjava v samopostrežni prodajalnici vedno sveža.
Čim več želimo prodati doma!
Samopostrežnico v leseni hišici, kjer kupce privabljajo vsak dan sveži pridelki s kmetije, lično pakirani v vrečkah, je v Študi pri Domžalah postavil tudi Brane Ložar: »Našo zelenjavo sicer prodajamo tudi v kmetijski prodajalni, zdaj pa ob naših domačih njivah in rastlinjakih stoji še hišica. Zelenjave pridelamo veliko in je želimo čim več prodati doma. Še vedno se najbolj splača, če prodamo pridelke sami, brez posrednikov, ki vedno poskušajo znižati ceno oziroma vzamejo svoj delež. Čeprav smo se take prodaje, ki sloni na zaupanju med kmetom in kupcem, šele dobro lotili, sem zadovoljen, le redki poskusijo zaupanje izkoristiti. Izkazalo se je, da je samopostrežna trgovinica dobra dopolnitev naše kmetije.«
Rezina kašča v sodelovanju z Rezino kuhno
Nekdanja televizijska voditeljica Alenka Resinovič Reza se je že pred leti lotila pridelave česna in zelenjave. Letos je svojo Rezino kuhno v Ljubljani dopolnila z Rezino kaščo v Domžalah, prodajalno na domačem dvorišču, v kateri prodaja pridelke s svojih najetih njiv. »Potrebovali smo prostor, kjer bi shranjevali sestavine za ljubljansko Rezino kuhno, in tako se je rodila prikupna kašča. V njej lahko kupci dobijo predvsem česen, ki je naš paradni konj, domači fižol, čebulo, krompir, slastne marmelade, omake različnih okusov, sokove in Rezino začinko. Izdelke, ki jih ponujamo v Domžalah, lahko kupijo tudi v Ljubljani. Podobno je z zabojčki, napolnjenimi z našimi dobrotami in zelenjavo bližnjih kmetov. Pomembno je, da se povezujemo in sodelujemo, kjer je le mogoče. Od prihodnjega leta bomo ponudbo v kašči še popestrili in začeli po naših recepturah kuhati tudi za domžalski konec. Izkušnje so potrdile, da imajo ljudje radi domačo okusno, sezonsko in lokalno pridelano hrano,« je povedala Alenka.
Dober zgled je lastna biodinamična tržnica!
V društvu Ajda Domžale so dober zgled inovativne prodaje biodinamičnih pridelkov, saj so si – edini med približno dvajsetimi društvi Ajda v Sloveniji – lastno biodinamično tržnico organizirali kar na sedežu svojega društva, na posestvu Jožeta Grabljevca, predsednika društva Ajda Domžale. »Ob torkih popoldne, od 16. do 18. ure, na naši društveni tržnici svoje pridelke prodaja pet članov našega društva, lastnikov biodinamičnih kmetij s certifikatom Demeter in ekološkim certifikatom. Lastno tržnico z zelenjavo, sadjem, siri in kruhom smo si omislili zato, ker zagovarjamo prodajo svojih pridelkov in izdelkov brez posrednikov ter neposreden stik med kmetovalci po načelih biodinamike in kupci. Ti kmetu zaupajo le, če lahko vidijo njegovo kmetijo in se na lastne oči prepričajo, kako kmetuje. Kmetje so zadovoljni, ker v okviru društva dobijo tržni prostor, kupci pa, ker lahko sočasno pri več kmetih kupijo biodinamično pridelano hrano s certifikatom Demeter, brez posrednikov, po najkrajši poti in na enem mestu.«
Nove oblike prodaje po spletu
Za novost pri prodaji kmetijskih izdelkov se je odločil tudi Gregor Duh, lastnik Kmetije Duh v Bakovcih pri Murski Soboti, skupaj z bratom Primožem, ki je vodja prodaje in marketinga. »Kmetija Duh deluje kot družinsko podjetje in se dopolnjuje iz generacije v generacijo. Zdaj se največ ukvarjamo z govedorejo in bučnim oljem. Sami pridelamo okrog 2000 kilogramov bučnih semen na leto in redimo 60 glav govedi. Naš trenutno še edini izdelek, ki ga prodajamo neposredno kupcem, je domače bučno olje pod blagovno znamko Oli, ki je pridelano iz lastnih bučnih semen. Naši prodajni kanali so spletne platforme Foodko, Ebay in Amazon, prav tako lastna spletna stran www.oli-oil.com. Neposredno ga prodajamo tudi restavracijam in posameznikom. Ključna prednost za kmeta je neposreden stik s kupci in trgom ter večja prožnost pri ceni in zaslužku. Prodaja s posredništvom tretjih oseb je vedno povezana s provizijami in nižanjem cene. Za kupca je nakup pri kmetu zagotovilo kakovosti, obenem pa tako največ dobi za svoj denar,« je pojasnil Gregor Duh.
Zelenjava iz spletnih skupnosti
Lastno trgovinico za prodajo zelenjave je na dvorišču svoje kmetije uredil tudi Darko Burgar z majhne družinske kmetije Burgar v Tacnu pod Šmarno goro. V zadnjih letih svoje pridelke poskušajo prodajati tudi po spletu. »Predvsem v spletnih skupnostih Zeleni krog (zelenikrog. si), Foodko (foodko.si) in Pod kozolcem. Na primer, Zeleni krog omogoča kupcu izbiro pridelkov z različnih manjših kmetij po Sloveniji. Kupec jih lahko vsakih 14 dni prevzame na enem mestu, kjer tudi vzpostavi stik s kmetom, lahko pa na kmetiji. Izkušnje s tako spletno prodajo so načeloma zelo dobre. Res pa je, da je začetno zaupanje kupca v kmeta, ki še nima ekološkega certifikata, pri taki prodaji nekoliko manjše kakor na kmetiji, kjer si lahko ogleda pridelavo. Na naši kmetiji zadnjih 15 let pridelujemo predvsem zelenjavo, na prostem in v dveh rastlinjakih. Trenutno prodajamo krompir, čebulo, zelje, motovilec, radič, korenje, kolerabo, zeleno in drugo. Letos smo začeli postopek certificiranja za ekološko kmetijo, tako da bomo počasi prelili svojo filozofijo o pridelavi zdrave zelenjave tudi na papir.«
Prodaja v lastnih trgovinah
Zaradi previsokih stroškov s posredniki pri prodaji in previsokih trgovskih marž so se tudi na sirarski kmetiji Pri Pustotniku iz Gorenje vasi svoje mlečne izdelke odločili prodajati sami, v lastnih trgovinah, na tržnicah in stojnicah. To obliko prodaje so dopolnili z odkupom kozjega in ovčjega mleka z drugih slovenskih kmetij, s čimer prispevajo k povezovanju in sodelovanju kmetov. Katarina Brence s kmetije Pustotnik pravi: »Poleg svojega domačega kravjega mleka predelujemo kozje in ovčje mleko partnerskih kmetij in ponujamo več kot sedemdeset različnih mlečnih izdelkov. Veliko pozornosti namenjamo našim zorjenim sirom. Vse več napredka pri povezovanju kmetov in kupcev je sicer v zadnjem času po zaslugi spletnih platform, kar je zagotovo zelo perspektivno, a osebnega stika danes primanjkuje in ga ljudje čedalje bolj pogrešamo. Zato je prav pristen stik s končnimi kupci in zaupanje velika dodana vrednost.«
