Skratka, smo sentimentalna bitja, ki se rada navežejo na stvari, od katerih se nato težko ločimo. V šali zato zase pogosto rade rečemo, da imamo hrčkov sindrom, kar je pogovorna fraza za sindrom kopičenja. Čeprav gre za šalo, se številne od nas včasih sprašujemo, ali je morda v njej kaj resnice. Je naša omara, polna navlake, ali naša »razstava« čevljev v predsobi res eden od prvih znakov resnejše duševne motnje?
Osebe, ki imajo motnjo kopičenja, predmete kopičijo zato, ker naj bi jih nekega dne potrebovali ali pa jih popravili.
Začne se z običajno navlako
Seveda ob pogledu na založeno pisalno mizo, kuhinjski pult ali garderobno omaro še ne moremo nujno govoriti o motnji kopičenja, smo pa na dobri poti, če vsa ta običajna in vsakdanja navlaka postane tako neobvladljiva, da nam za njeno shranjevanje zmanjka prostora. In jo moramo zato shranjevati tam, kamor v resnici ne spada. Ko so škatle, polne navlake, naložene in shranjene povsod, kjer je še prostor. Denimo v kopalni kadi ali pečici, na jedilni mizi, balkonu … Kadar moramo stvari zaradi pomanjkanja prostora shranjevati na mestih, ki sicer niso namenjena temu, že lahko govorimo o prvem koraku na poti k motnji kopičenja.
Nakopičeni predmeti nas v nasprotju z živimi bitji ne bodo nikoli zapustili. Zato se jih tisti, ki kopičijo, tako radi držijo. To pa je navadno posledica velike izgube v preteklosti, ugotavljajo psihologi. Motnjo kopičenja sprožijo velike izgube, kot so smrt, ločitev, razhod, selitev, izguba službe.
Kopičenje ni zbiranje
Eno od ključnih vprašanj in skrbi je, kako ločiti zbiratelja od tistega, ki bolestno kopiči. Zbirateljstvo je namreč prav tako nekakšno kopičenje predmetov, ti imajo predvsem sentimentalno vrednost. A strokovnjaki pojasnjujejo, da se zbirateljstvo od kopičenja loči po nekaterih ključnih elementih: zbiratelji se svojih predmetov ne sramujejo, zato jih po navadi ponosno predstavijo. Tistih, ki kopičijo, pa organizacija predmetov ne zanima. Stvari kopičijo okrog sebe brez kakršnegakoli reda. Prav tako imajo predmeti zbirateljev neko denarno vrednost, ki se je lastniki zavedajo.
