Leto 2020 predstavlja prag, ko bi rudarjenje v vesolju lahko meso postalo. Trud bi bil dobro poplačan.
Dragocene kovine
Asteroidi premorejo za milijarde evrov dragocenih kovin, da ne govorimo o vodi. Dirka je že stekla, poleg Združenih držav Amerike pa najbolje kaže Luksemburgu, državi s približno pol milijona prebivalci. Luksemburg svojo prihodnost stavi na rudarjenje v vesolju.
Čeprav Luksemburg nima svojega vesoljskega programa, ima z vsemirjem več kot 30 let izkušenj.
Železovo rudo so v Luksemburgu odkrili pozno v 18. stoletju; v 19. stoletju je tamkajšnjo ekonomijo poganjala jeklarska industrija. Hud udarec ji je leta 1973 zavdala kriza, zaradi česar je trgovanje z jeklom zapadlo v recesijo. »Spoznali smo, da jeklo ni večno, zato smo se lotili drugih stvari,« je maja letos povedal premier Xavier Bettel.
Poseben fond
Novembra so sprejeli zakon, ki zasebnim podjetjem omogoča, da lahko obdržijo vse vire, ki jih pridobijo iz vesolja. »Zdi se, da smo se vrnili h koreninam. Spet poskušamo z rudarjenjem, le da tokrat malo bolj daleč stran,« je dejal Bettel.
Čeprav Luksemburg nima svojega vesoljskega programa, ima z vsemirjem več kot 30 let izkušenj. Leta 1985 je bilo tam ustanovljeno podjetje SES – globalni satelitski operater, eden največjih. Lastijo si in upravljajo z več kot 50 sateliti v orbiti, ki lahko dosežejo 99 odstotkov svetovnega prebivalstva. Država je letos odprla fond za investicije v podjetja, ki se bodo ukvarjala z rudarjenjem na asteroidih. V njem je več kot 190 milijonov evrov.
