So tehnikalije nevarne?

Vedo, da je pregrevanje v njihovi naravi

Marjan Kodelja
12. 10. 2016, 18.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Ko telefon izgine v črnem dimu in morebiti zaneti požar, se moramo vprašati. Gre za osamljeni primer, posledico želje po varčevanju ali za težavo, ki se lahko ponovi kjerkoli in kadarkoli?

Zaradi kratkega stika v bateriji v hitrem času naraste temperatura. Kisik v stiku z vnetljivim elektrolitom pa lahko povzroči eksplozijo.

Kako se zaščititi?

Ni vedno najbolj praktično, vendar iščite na napravi ali bateriji znake napihnjenosti in pregrevanja. Če se telefon ali katera druga naprava pregreva, napihuje na določenih mestih ali izpušča sikajoče zvoke, je to znak, da iz baterije puščajo plini. Takoj jo prenehajte polniti. Če imate novo napravo in ste zaskrbljeni, je med polnjenjem nikakor ne pustite brez nadzora. Opazujte jo ves čas, še posebej ko njena napolnjenost preseže 50 odstotkov. Vemo, da se tedaj baterija bolj segreva, zato je tudi več možnosti za eksplozijo. Pa še zadnji napotek. Naprav ne polnite čez noč. Ko je baterija polna, jo izključite iz polnilca. Zaradi tega bo baterija tudi dlje časa delovala.

Ne prvič in gotovo ne zadnjič, da je moral izdelovalec vpoklicati napravo zaradi težav z baterijami. Pred leti so se s tem soočali tudi Apple in drugi izdelovalci prenosnih računalnikov. Kako ne bi, ko pa litij-ionske baterije izdeluje le peščica, in že najmanjša težava v proizvodnji ali nižanje stroškov lahko povzročita pretirano pregrevanje ali v skrajnem primeru eksplozijo.

Skoraj že blizu fizikalnih omejitev

Mobilne naprave so vsako leto za odtenek zmogljivejše, razvoj baterij, brez katerih bi bile bržkone neuporabne, pa je že skoraj trčil ob fizikalne omejitve. Strokovnjaki namreč trdijo, da smo dosegli devetdeset odstotkov tega, kar litijeva tehnologija teoretično omogoča. Vzrok vžiga je preprost, a je treba vedeti, kako baterija deluje.

V njej sta dve elektrodi; pozitivna elektroda, na kateri so litijevi ioni, hrani naboj, s tem pa energijo, elektroni pa iz nje prehajajo na negativno, ko naprava potrebuje elektriko ter elektrolit. Elektrodi se ne smeta dotikati, zato je med njima snov, ki ju loči. Če pa se dotakneta, po domače povedano, sta v kratkem stiku, potem gre vsa energija namesto na pozitivno elektrodo neposredno v elektrolit. Ta se pregreva, pojavijo se mehurčki plinov, baterija se napihne, v skrajnem primeru pa se lahko vžge.

Youtube
Težave z baterijami so imele tudi električne deske »hoverboard«, zato so jih ponekod prepovedali.

Težave že od rojstva

Izdelovalci naprav so pod pritiskom uporabnikov, ki si želijo čim daljši čas delovanja, zato poskušajo v omejenem prostoru hraniti več energije.

Da so litijeve baterije občutljive na pregrevanje, vemo že od sedemdesetih, ko je Sony na trg poslal prve primerke. Dve desetletji pozneje je sledil prvi vpoklic, ko je iz ene »pobegnil« vroč plin in po obrazu ožgal nič hudega slutečega uporabnika. Težave s pregrevanjem je do neke mere omilila, ne pa preprečila litij-ionska tehnologija.

Po drugi strani pa imajo dve očitni prednosti, zaradi katerih so nepogrešljive. Sposobne so v enaki prostornini hraniti več energije kot katerekoli druge baterije na trgu, pa še med neuporabo je iz njih »izpuhti« manj. Ali drugače povedano. Če naprave nekaj mesecev ne prižgete, ko pa ste jo zadnjič ugasnili, je imela napolnjene baterije, bo v njih še vedno dovolj energije.