Vzgajala je namreč le krepkejšega od dvojčkov. Dvojni naraščaj pri pandah sicer ni redkost, prav tako odločitev matere, da bo vzgajala le krepkejšega mladička.
Šok
»Ker smo se odločili za naravno vzrejo, smo lahko naraščaj opazovali le prek kamere. Slišati je bilo takšne zvoke, kot da bi cvilila dva mladiča, na posnetku pa smo vedno videli le enega. V petek pa je skrbnik na zaslonu prvič prepoznal dva,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejala direktorica živalskega vrta Dagmar Schratter. Razvoj dvojčkov po navedbah osebja živalskega vrta trenutno poteka dobro. »Oba mladička imata majhna debela trebuščka in mati Yang Yang je zelo sproščena,« je pojasnila zoologinja Eveline Dungl.
Mladička
»Malčka je na posnetkih redko videti, saj ju Yang Yang stalno greje s svojimi velikimi šapami. Vsak dan imata več puha, opaziti pa je že tudi črno-beli vzorec. Razločno slišni so zvoki pitja in udobja, ko ju mati hrani ali umiva,« je še pojasnila Dunglova. Umrljivost med mladiči pande je sicer velika, v prvih tednih 50-odstotna, v prvem letu pa 40-odstotna. Ime mladiču zato po kitajski tradiciji izberejo šele po sto dneh. Osebje vrta je kljub temu optimistično, saj Yang Yang po besedah Schratterjeve velja za izkušeno mater, ki vestno skrbi za svoje mladiče.
Pandja hiša
Prvih nekaj mesecev bo mamico in mladička mogoče občudovati le na fotografijah in videoposnetkih, tako bo tudi pandja hiša v tem času zaprta. V Schönbrunnu so edini v Evropi, ki jim uspeva parjenje pand po naravni poti. Veliki pande sodijo med ogrožene živalske vrste. Trenutno jih na južnem Kitajskem živi samo še 1864. V večini živalskih vrtov stavijo na umetno oplojevanje, medtem ko so v živalskem vrtu Schönbrunn po naravni poti že v letih 2007, 2010 in 2013 kot edini v Evropi uspešno vzredili tri mladiče, kar je občudovanja vredno.