Poleti ne potrebujemo obuval

Bosonoga hoja je nadvse koristna, saj krepi stopala in aktivira mišice, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo. Čeprav se številni bojijo umazanih podplatov, je poletje pravi čas, da tudi sami odvržete nepotrebna obuvala. Vsaj za kratek čas.

Največji pobudnik in privrženec bosonoge hoje pri nas je gotovo Nara Petrovič, fekolog in avtor knjige Človek: navodila za uporabo.

Hodite bosi, ko vam to dopuščajo okoliščine
»Seveda na poslovni sestanek ne moreš bos, zato je treba vključiti lastno presojo, kdaj je hoja z bosimi nogami primerna in kdaj ne. V službo hodim obut. Ko s kolesom zavijem proti Orlam, kjer sem doma, ali pa tudi že mnogo prej, se v toplih mesecih sezujem. Prija mi, ko potiskam bos kolo navkreber,« pravi Robert. Nihče od vas ne pričakuje, da boste odšli v službo ali nakupovalno središče bosi. Vseeno pa je mogoče v poletnem času najti ogromno drugih priložnosti, ko lahko odvržemo obuvala.

Nara hodi bos tudi pozimi, ko zaradi tega sredi mesta pritegne precej začudenih pogledov, a se z njimi še zdaleč ne obremenjuje. »Ne sprašujte mene, zakaj sem vedno bos – tudi po skalah, mrazu, vročini –, raje vprašajte sebe, zakaj ste vedno obuti: tudi ob idealni temperaturi, na trati, na mehki preprogi, ko bi vam bilo, garantiram!, stokrat udobneje biti bos. Čevlje imate na nogah, tudi ko sedite – v razredih, pisarnah, ko delate na vrtu. Zakaj ste vedno obuti? Odgovor boli, vem, a ga moram napisati: izključno zato, ker so obuti vsi drugi. Če bi bili vsi bosi, bi bili tudi vi. Garantiram!« je zapisal in ob tem dodal, da zdrav čevelj ne obstaja.

»Vsakršna teža na stopalu popači naravno motoriko koraka. Že najmanjša peta spremeni razmerje teže med sprednjim in zadnjim delom stopala in zamakne prav vse sklepe od stopala navzgor. Visoka peta močno deformira celoten skelet. Prišpičen ali zaobljen vrh čevlja gnete prste skupaj, povzroča atrofijo sklepov in uničuje osnovno anatomsko os stopala, ki bi morala teči naravnost od vrha palca do sredine pete. Potlačen palec ne more dati opore pri odrivu, saj na ta način ohromimo naravno amortizacijsko sposobnost stopala. K temu pripomorejo tudi vložki za čevlje, ki podpirajo stopalni lok in mu onemogočajo naravno delovanje. Stopalni lok je glavni »amortizer« pri hoji in teku, pravilno pa ga krepimo le z bosonogo hojo; nadomestiti ga ne more noben umetni pripomoček. Privzdignjen prstni del čevlja je bil ustvarjen zato, da olajšuje korak, saj podplat čevlja nikoli ni enako elastičen kot koža. Obuto stopalo pri odrivu nikoli ne doseže naravnega kota 55 stopinj glede na tla, ampak ostaja na približno 25 stopinjah. Zaradi vseh navedenih dejavnikov izgubimo velik del površine stika s tlemi – v povprečju od 50 do 65 odstotkov. S tem izgubimo tudi stabilnost in čut za podlago,« pojasnjuje. Potrebujete še kakšen razlog, da vsaj del dneva preživite z bosimi nogami?

Nara Petrovič: »Ne sprašujete mene, zakaj sem vedno bos, raje vprašajte sebe, zakaj ste vedno obuti.«

Ravno pravšnji čas za enomesečni izziv

Bosonogci so dandanes v manjšini, vseeno pa je vedno več takšnih, ki so pripravljeni stopiti iz množice in odvreči čevlje v svoje dobro. K minimalističnemu izzivu tako kot lani tudi letos vabi Robert Lisac, izdelovalec mozaikov, bloger in privrženec minimalizma, ki raje kot obut hodi bos. »Minimalizem je zanimiv življenjski slog, saj ponuja cel kup priložnosti, da lahko eksperimentiraš in z lastno izkušnjo ugotavljaš, kaj zate deluje in kaj ne,« je zapisal na svoji spletni strani.

V tem duhu sledilcem predlaga enomesečni izziv: hodi naokoli bos, kjer le moreš! »Ne govorim o tem, da moraš v službo bos in te bodo tam vsi čudno gledali. Govorim o tem, da pač hodiš bos tam, kjer lahko in ko se ponudi priložnost,« spodbuja. Ob začetku lanskoletnih poletnih počitnic si je ta cilj določil tudi sam. »Odzivi sovaščanov so bili zanimivi: 'Ti pa kar bos? To je gotovo zdravo!' Večina se je strinjala, da je to početje zdravo, ampak kaj ti pomaga, če stvari veš in jih ne preneseš v vsakdanje življenje? Obutev nosimo tudi takrat, ko je sploh ne bi potrebovali, denimo večino poletnega časa. Po enem mesecu bosonoge hoje se začneš spraševati, zakaj ljudje v toplih mesecih sploh nosijo čevlje, teniske, natikače in japonke.«

Komu odsvetujejo bosopetost?
Načelno je bosonoga hoja primerna za vse, a strokovnjaki pravijo, da imajo diabetiki zvišan prag zaznavanja bolečine, zato poškodb ne opazijo takoj oziroma šele takrat, ko se rana že vname. Zanje je bosonoga hoja manj primerna. Tudi ljudje z napačno zraščenim kolenskim sklepom ali kolki ter z napredujočimi boleznimi sklepov, kot je denimo artritis, naj se pred odločitvijo za bosonogo hojo posvetujejo z zdravnikom.

Vsak dvom je le slab izgovor

Robert med prednostmi bosonoge hoje navaja: »Kadar si v neposrednem stiku z zemljo, si z njo povezan na več ravneh. Poleg tega z boso hojo aktiviramo mišice stopala, za katere morda poprej sploh nismo vedeli, da obstajajo.« Za nameček pa še utrdimo mehkužna stopala, ki so bila celo življenje »vatirana« in niso navajena opravljati dela, ki so ga sicer opravljala že od vekomaj.

Domnevne slabosti tovrstne hoje Robert dojema bolj kot slab izgovor. »Zamazana stopala zvečer umijemo, pa je. Če je treba, si pri tem pomagamo z grobim delom gobice, ki je sicer namenjena pomivanju posode. Predvsem iz ženskih ust slišim tudi skrb, da se jim bo na stopalih zaradi bosih nog naredila trda koža. Drage dame, res je, da sem Tarzan po duši, ampak verjemite mi, da tudi bolj sofisticirani moški, kot sem jaz, ne gledajo vaših podplatov, ampak vse drugo, kar je nad njimi. Res je, da lahko bosonoga hoja na začetku, ko občutimo vsak kamenček posebej, boli, kar je posledica dotedanjega ujčkanja stopal. Ko se stopala privadijo, po dveh ali treh tednih, ta neprijetni občutek mine, vsaj pri meni je bilo tako.«

Robert ne zanika, da je bosonoga hoja lahko kdaj nevarna. »Ampak nevarna je lahko tudi hoja z obutimi čevlji, ker pri tem ne čutiš podlage in zato ne veš, kakšna je. Da so ploščice mokre in da so zaradi tega spolzke, ti, če seveda ni že prepozno, prej sporočijo bosa stopala, ne pa obuta. Če gledaš, kje hodiš, je bosonoga hoja povsem varna.«

Kako začeti hoditi brez obutve?
Pot do bosih nog ni lahka. Vsekakor je treba podplate najprej utrditi.
Prvi bosonogi korak: utrjevanje stopal z zobatim masažnim valjem (na voljo v drogerijah)
Drugi bosonogi korak: hoja najprej v nogavicah, potem pa kar bosih nog po stanovanju in domačem dvorišču na čim bolj različnih podlagah (les, tlakovci, trava, beton …)
Tretji bosonogi korak: zaščita pred infekcijo morebitnih ran na stopalih: priporočljivo je preveriti, kdaj ste bili nazadnje cepljeni proti tetanusu.
Četrti bosonogi korak: pričakujte nekaj neobičajnih mišičnih bolečin, kajti bosonoga hoja aktivira tudi mišice, ki jih običajno ne uporabljamo.

Bosonogo hojo priporoča tudi fizioterapevtka

O smiselnosti hoje z bosimi nogami smo povprašali strokovnjakinjo Jožico Cajnko, diplomirano fizioterapevtko in limfoterapevtko po dr. Voddru, ki bosonogo hojo priporoča tako otrokom kot odraslim. »Ljudje imamo stopala različnih oblik, velikosti in videza. Nekateri so nagnjeni k razvoju ploskega stopala, kar je v večini primerov podedovano, k razvoju otiščancev, kurjih očes ali drugih patologij. Ko otrok shodi, je zaradi povratne informacije iz receptorjev na stopalih priporočljivo, da hodi in teka čim več brez obuval – bos. Tako pridobi boljši občutek ravnotežja, na splošno bolje zaznava in spoznava zunanji svet. Stopala pri mladostnikih se razvijajo in preoblikujejo. Hoja brez obuval po trdih ali neravnih površinah, še posebej pri ploskih stopalih, je zelo priporočljiva, saj se razvija visok stopalni lok. Pri ploskih stopalih je ta izravnan, ker so mišice in vezivno tkivo stopala upadli, brez normalnega pravega tonusa. Če stopalni lok dodatno podpiramo z različnimi vložki, lahko to stanje še poslabšamo in v tem primeru je stopalo boleče – lahko že po krajši hoji. V poznejšem obdobju je prav tako priporočljiva hoja z bosimi nogami, saj tako ne podpiramo mišic, stopalo pa postane bolj čvrsto, stabilno. Tudi pojav otiščancev je v tem primeru manj verjeten,« nam je razložila prednosti hoje brez čevljev.