Med drugim so na seznamu »prepovedanih raziskav«, zaradi katerih zagotovo nihče ne bo nagrajen z Nobelovo nagrado, razvoj otroku podobnega spolnega sužnja oziroma izraba navidezne resničnosti za potešitev potreb pedofilov, mešetarjenje z geni in preprost, vendar sporen način ohladitve planeta.
O prepovedanih raziskavah so razpravljali na konferenci v organizaciji ameriškega inštituta MIT.
Smemo genetično modificirati bitje?
Majhen del znanstvenikov meni, da bi otroku podobni roboti oziroma programi navidezne resničnosti lahko pomagali raziskati pedofilijo. Sporen je tudi razvoj radikalne genetske tehnologije, s katero lahko po mili volji spreminjajo genski zapis, genetsko modifikacijo pa na preprost način razpršijo prek celotne populacije živali. Na primer komarjev, ki prenašajo malarijo.
Nasprotovanje je veliko že med znanstveniki, ki dvomijo, da je kaj takega mogoče varno preizkusiti v laboratorijih, vsaj ne brez popolne podpore javnosti, saj bi nesreča verjetno močno skazila zaupanje v znanost.
Eno od perečih vprašanj je tudi, ali bi morali biti znanstveni dosežki v celoti in brezplačno dostopni vsem.
Kako drastično si upamo spremeniti podnebje?
Tretja tematika je morda za odtenek manj sporna. Globalno segrevanje je velika težava, tega smo se, upajmo, že vsi zavedeli, znanstveniki pa so že prišli do sila preproste rešitve. Predlagajo, da bi visoko v zemeljsko atmosfero razpršili žveplov dioksid, ki bi odbijal sončne žarke in temperaturo znižal na predindustrijsko raven. Ideja je izvedljiva pa tudi poceni. Odprto pa ostaja vprašanje o vplivu kemikalij na plast ozona, zaradi česar bi morali izvesti nekaj preizkusov v manjšem obsegu. Teh pa se nihče ne upa lotiti, kajti bojijo se odziva javnosti na reševanje problema, ki je nastal zaradi slabe skrbi za okolje, z dodatnim onesnaževanjem.
