Novice Svet24

Ker se mnoge gredice z zgodnjimi vrtninami v tem času začno prazniti, se pojavi tudi vprašanje, ali naj pred novo setvijo ali sajenjem novih sadik prst pognojimo.

NAČELOMA NE GNOJIMO ZNOVA

Če izhajamo s stališča, da smo gredice pred prvo setvijo ali sajenjem zgodaj spomladi pripravili skladno s priporočili o (ekološkem) vrtnarjenju na domačem vrtu, potem smo prst najverjetneje obogatili s kompostom, domačim ali kupljenim. Gnojili smo, vsaj upam, z uležanim hlevskim gnojem. Ali naj torej julija gnojimo, preden na gredice posejemo radič, posadimo kapusnice ali katero izmed poznih vrtnin, je odvisno predvsem od vrste zelenjadnic, ki jih bomo izbrali za jesensko gojenje. Skladno s priporočili mora namreč spomladi pripravljena gredica vsebovati dovolj hranil za rast vsega, kar bo na njej do konca rastne sezone. Le izredne vremenske razmere so lahko razlog za dodatno spodbudo rasti.

KDAJ JE PRST RAHLA IN ŽIVA

Profimedia

Pri pripravi gredic za drugo setev ali sajenje tal ne prekopavamo, temveč le rahljamo z vilami.

Ob tem seveda predvidevamo, da smo do zdaj tla oskrbovali tako, kot je priporočljivo za domači zelenjavni vrt. Namesto obilnega zalivanja smo rastlinam zagotavljali primerno vlago s pomočjo zastirke, tam, kjer te nismo mogli uporabiti, smo tla po nalivu ali zalivanju rahljali, nismo uporabljali kemičnih sredstev za varovanje rastlin, pa tudi z domačimi rastlinskimi pripravki (poparki, čaji) smo škropili le toliko, kot je bilo nujno. Če smo ravnali tako, potem smo naše najbolj učinkovite pomočnike pri vzgoji rastlin – milijarde mikroorganizmov v tleh – ohranjali in pomnožili. Prst je rahla in živa.

KDAJ JE DOGNOJEVANJE POTREBNO

Ko govorimo o dognojevanju, moramo najprej vedeti, o katerih hranilih sploh govorimo. V kmetijstvu je to najpogosteje dušik. V zelenjadarstvu moramo nekaterim rastlinam v rastni dobi dodajati še kalcij, po potrebi pa še kakšen drug makro- ali mikroelement.

Profimedia

Dušik iz kopriv: odlično dušikovo gnojilo so namočene koprive.

Le v zelo suhem in vročem poletju dognojujemo, predvsem s tekočimi in listnatimi gnojili, tudi na gredicah, ki smo jih pognojili s hlevskim gnojem. Pred začetkom tla prerahljamo in dobro zalijemo, saj zalivanje suhih tal z gnojili zelo zmanjša njihov izkoristek. Dognojujemo tudi po daljšem deževnem obdobju ali večjih zaporednih močnih nevihtah, če je padla velika količina padavin v zelo kratkem času. Vendar v tem primeru uporabimo tekoča, še bolje pa listna, foliarna gnojila, ki rastline takoj preskrbijo s hranili. Tla takoj, ko je mogoče, prekopljemo, da se bo pozneje spet sprostilo dovolj hranil iz organskih snovi, ki so v tleh.

Z dušikom dognojujemo samo rastline, ki imajo dolgo rastno dobo. To so plodovke in kapusnice ter tudi blitva, krompir in sladka koruza.