Novice Svet24

Bil je odločen, da za vsak kvadrat na šahovnici umori enega človeka (čeprav je pozneje dejal, da bi moril v nedogled, ča ga ne bi ujeli), »podpisoval« pa se je s steklenicami vodke, ki jih je žrtvam zarinil v lobanje. Je izvrsten šahist.

Obsojen je bil zaradi 49 umorov, čeprav 42-letnik pravi, da je pokončal 60 ljudi.

Aleksander Pičuškin doživljenjsko zaporno kazen prestaja v zaporniški koloniji Snežna sova na arktičnem severu Sibirije. Pobeg naj bi bil nemogoč – pozimi bi mu zavdal mraz, poleti bi mu pasti nastavljala močvirnata tundra. Če bi se mu seveda uspelo prebiti čez živi zid nič kaj dobrovoljnih nemških ovčarjev.

Magnet za ženske

Odročnosti njegovega novega doma in očitnim karakternim pomanjkljivostim navkljub pa je serijski morilec kot že številni pred njim postal magnet za ženske – menda si dopisuje kar z 80. Posebno mestu v njegovem srcu pripada 29-letni Sibirki, zaposleni v otroški trgovini. To je Natalija Pičuškin iz Njagana (tam je bila rojena tudi tenisačica Marija Šarapova), ki je že prevzela njegov priimek, čeprav (še) nista poročena. Pičuškin je namreč pred časom priznal, da jo je zaprosil za roko, ona pa je na to pristala.

Ločenka, ki je bila prej poročena z alkoholikom, je z njim obsedena, čeprav komunicirata samo preko pisem. Oziroma sta, saj sta minili že dve leti, odkar so oblasti onemogočile njuno navezo. Na roki ima tetovažo njegove podobe s šahovnico.

S serijskimi morilci obsedena že kot otrok

Pisala je številnim zaprtim morilcem, preden je leta 2009 navezala stik s Sašo, kot mu pravi. Imela je 22 let. »Odpisal mi je, začela sva si dopisovati. Po dveh letih sem spoznala, da sem zaljubljena vanj,« je povedala. Vest o njegovih umorih je obšla svet, njo pa je zanimalo, kakšen je v resnici. Danes je prepričana, da so mu mediji naredili krivico.

»Vsak manijak živi dve življenji. V enem telesu bivata dve povsem nasprotni osebnosti,« je prepričana Natalija, ki pravi, da se je zaljubila v njegovo drugo plat.

In kaj o njej pravi on? »Zaprosil sem jo za roko. Bilo je spontano,« je povedal letos. »Zaprosil sem jo, kot mora zaprositi moški. Takoj je rekla da. Vprašanje, koliko pozornosti bi ji posvetil, če bi bil svoboden. Ampak tu je idealna zame. Zaprt sem od leta 2008 in jo potrebujem …« Njeni sorodniki so bili ogorčeni, odzivi na spletu ji niso naklonjeni. Sorodniki so se sprijaznili, svet pač ne. Zagovarja se, da je pobijanje ljudi ne zanima – pravi, da je to bil »stari« Saša – in trdi, da se je spremenil, čeprav Pičuškin to zanika. V enem od nedavnih intervjujev je dejal, da bi takoj začel pobijati, če bi ga izpustili na prostost, samo da bi se »znebil stresa – nato pa posilil kakšno žensko in pil vodko«. Natalija je prepričana, da ni mislil resno.

Natalijino zaroko s Sašo je blagoslovila tudi njegova mama, 64-letna Natalija.

Natalija si želi otroka, a si bo morala poiskati nekoga na prostosti, čemur Saša menda ne oporeka. Z njemu podobnimi je obsedena že od otroštva, saj da se razlikujejo od sivine množic. »So boljši in pametnejši od nas,« je dejala. Topoglavosti Pičuškinu res ni mogoče očitati – z lepo mero duševnih motenj pod kapo in v družbi vodke se je 15 let izmikal moskovskim policistom.

Ne zločini, usoda

Pičuškin je prepričan, da je doživljenjska zaporna kazen nekaj nenaravnega in da njegovi umori niso zločin, saj da kot lutka v rokah Boga ni imel druge izbire. Poškodovala pa da ga je družba: »Počutil sem se kot tujec. Bil sem živ, hotel sem se zabavati, a so me vsi odrivali stran. Moje sanje so čudovite, nočne more sem videl le v Moskvi.« V sanjah vidi svoje žrtve. »Z njimi govorim kot sem v resničnem življenju, preden jih spet ubijem. Nobenega kesanja ni.« Ter: »Vse vaše religije so laž. Temu svetu vlada zlo.«