Migracije

V kameni dobi uporabljali balkansko pot

U.K./STA
11. 6. 2016, 20.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Že v kameni dobi so se migranti z območja okoli Egejskega morja premikali proti srednji in južni Evropi in tako pred 8000 leti v Evropo prinesli poljedelstvo.

Wikipedia
Študija postavlja pod vprašaj dosedanjo teorijo, da se je poljedelstvo širilo med skupnostmi z navadno kulturno difuzijo.

Odkritje temelji na genetskih vzorcih poljedelskih skupnosti v Nemčiji, Madžarski in Španiji oziroma njihovi primerjavi s tistimi, ki so jih našli na najdiščih v Grčiji in severozahodu Turčije. Tako so ugotovili genetsko povezavo med evropskim in egejskim prebivalstvom.

RAZISKAVA

Študija postavlja pod vprašaj dosedanjo teorijo, da se je poljedelstvo širilo med skupnostmi z navadno kulturno difuzijo. Po besedah antropologa Joachima Burgerja genetske analize kažejo, da so bili takratni poljedelci v srednji Evropi in Španiji genetsko bliže egejskim skupinam, kot so si bili med seboj. To nakazuje, da so prišli v Evropo, kjer je bila razširjena nabiralniško-lovska kultura, v dveh valovih – po severni poti in zahodni poti ob španski obali.

POTI

»Ena je bila balkanska pot, druga sredozemska. To vidimo tudi pri današnjih migracijah,« je dejal Burger. Genska analiza je tudi pokazala, da so bili Egejci v času kamene dobe svetle polti in so imeli temne oči, po otroštvu pa niso več imeli gena za prebavo mleka.