Medtem ko tovrstne razbitine ob Obali okostij niso redkost, pa je ta bila dobro založena z zlatimi kovanci – bilo jih je kar za 13 milijonov dolarjev.
Eden od razlogov, da so bila potrebna stoletja, preden so odkrili ostanke ladje, je tudi dejstvo, da se je nahajala pod dnom oceana. Rudarji so namreč rudarili na območju, kjer zaradi močnega valovanja rudarjenje v teoriji ni mogoče. Zato so z buldožerji ustvarjali nekakšne lagune, da so valovi udarjali ob njihove robove, iz njih pa izčrpali vodo. Tako so odkrili razbitine ladje.
Rešil jih je zaklad
Kot se je izkazalo, je bilo plovilo iz leta 1533 – večina plovil, najdenih na območji, se je potopila v zadnjih 120 letih. Do sedaj najstarejša razbitina je bila iz leta 1747.
Arheologi so imeli srečo, da so na šesti dan odkrili skrinjo z zakladom – španske in portugalske zlatnike.
Bogastvo na valovih
Portugalska ladje, imenovana 'Dobri Jezus', je izginila pred 500 leti med plovbo do Indije. Prevažala je zlato, kositer, slonovino in baker, ko je potonila. Ravno bakru pa se imamo zahvaliti, da se je ohranila, kot se je, saj 'odganja' morske organizme, ki bi si sicer z veseljem postregli z lesom, usnjem in podobnim.
Zakaj je ladja sploh potonila, ostaja uganka. Arheologi domnevajo, da je preveč natovorjena naletela na neugodne vremenske pogoje.
Zlato bo šlo namibijski vladi. Portugalska se mu je namreč odpovedala – ladja je bila 'državna'.