William Shakespeare je največji angleški dramatik, ki je bil še za časa svojega življenja priznan in cenjen književnik ter gledališki igralec. Priznani angleški književniki v naslednjih stoletjih, kot so John Milton, John Dryden in Alexander Pope, so mu izkazovali spoštovanje in ga častili kot univerzalnega genija, ki je s svojim delom zasenčil svoje sodobnike, nekateri so mu celo pripisovali sijaj božanskega. Nobeden od kasnejših posvetnih in svobodomiselnih pisateljev ni vplival v tako velikem deležu na svetovno kulturo kot ravno William Shakespeare.
Od leta 1601 do 1608 je ustvaril tragedije Hamlet, Kralj Lear, Macbeth in Othello.
Obstaja zanimiva teorija, da je bil leta 1601 skupaj s prijateljema, grofoma Essexom in Southamptonom, udeležen v neuspeli zaroti proti kraljici Elizabeti I. Zarota, v katero je bilo vpletenih več plemičev, je bila izdana in sodišče je vse ostro kaznovalo – številnim, med njimi tudi grofu Essexu, so odsekali glavo, Southamptona pa so zaprli. V nevarnosti je bil tudi Shakespeare, ker so zarotniki dan pred napadom naročili uprizoritev njegove kraljevske kronike Rihard II. v gledališču Globe, da bi tako pri ljudeh povečali pripravljenost na upor (v drami je prikazan umor nesposobnega kralja). Vendar ni dokazov, da bi Shakespeare dejansko sodeloval pri zaroti. Po naravni smrti kraljice Elizabete je prišel na oblast novi kralj Jakob I., sin Marije Stuart, ki je zarotnike pomilostil. Leta 1614 je Shakespeare začel bolehati in dve leti kasneje umrl, v starosti 52 let.
