Trenutno običajne infekcije bi lahko v naslednjih letih postale smrtonosne, svarijo strokovnjaki. Po nekaterih ocenah bi lahko zaradi tako imenovanih superbakterij (bakterij, ki so postale odporne na antibiotike) na leto umrlo okoli deset milijonov ljudi. "Povsem običajne infekcije bi lahko postale množični morilci, če glede tega ne bomo nečesa ukrenili," so sporočili strokovnjaki v poročilu. Če bi se črnoglede napovedi uresničile, bi število smrtnih žrtev zaradi bakterij naraslo na deset milijonov letno, kar pomeni, da bi preseglo število umrlih zaradi rakavih obolenj. To je trenutno okoli 7,8 milijona na leto.
70 bilijard
Po nekaterih ocenah bi takšno število mrtvih globalno ekonomijo v naslednjih treh desetletjih stalo neverjetnih 70 bilijard evrov. Strokovnjaki tudi svarijo, da bi zaradi infekcij umrlo okoli 390 tisoč ljudi v Evropi, okoli 317 tisoč v ZDA, okoli štiri milijone v Afriki in 4,7 milijona ljudi v Aziji. Na poročilo se je odzval tudi britanski politik George Osbourne (na fotografiji) in pozval Mednarodni denarni sklad v Washingtonu, da glede te nevarnosti vendarle nekaj ukrene. "Če ne bomo kmalu ukrepali, bodo običajne bakterije za človeštvo postale večji problem kot rak," je dejal.
Kaj so MRSA-bakterije?
Proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus je v bistvu vsak od sevov bakterije Staphylococcus aureus, ki je odporen na betalaktamske antibiotike. MRSA je razvila odpornost tudi proti dikloksacilinu, nafcilinu in oksacilinu. Lahko jo prenaša tudi zdravstveno osebje, ki ne upošteva v zadostni meri zaščitnih ukrepov.
WHO
Že pred dvema letoma je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozorila na pretirano uporabo antibiotikov, zaradi katerih pride do tako imenovanih MRSA-bakterij (proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus). Se pravi bakterij, odpornih na antibiotike. Težava ni le v tem, da določena bakterija postane odporna na eno vrsto antibiotika, ampak da postane odporna na več različnih vrst. "Brez hitre in svetovno koordinirane akcije bomo kmalu padli v tako imenovano postantibiotično dobo, kjer bodo manjše, običajne okužbe, ki smo jih brez težav zdravili desetletja, znova postale smrtonosne," je poudaril namestnik direktorja za zdravstveno varstvo dr. Keiji Fukuda. "Če ne bomo naredili ničesar glede tega, kako preprečiti infekcije in kako produciramo, predpisujemo in uporabljamo antibiotike, bodo posledice katastrofalne," je dodal.
Raziskave
Britanija in ZDA so sicer že več kot sto milijonov evrov vložile v raziskave, ki se lotevajo tega problema, vendar mikrobiolog Hugh Pennington poudarja, da gre za neskončno bitko: "Izdelali bomo nove antibiotike, a to ni bitka, ki bi jo lahko dobili. Gre za vojno, ki bo potekala v neskončnost." Ne gre le za zdravje, ampak tudi za globalno ekonomijo. "Potencialni stroški (in tudi izguba življenj) bodo preprosto preveliki, da se problema ne bi lotili takoj," je poudaril Osbourne. "Vlade in industrija morajo iskati skupno rešitev."
Farmacevtske družbe
Farmacevtskim družbam za zdaj takšen scenarij sicer kar ustreza, saj iz proizvodnje novih antibiotikov kujejo bajne dobičke. A se to lahko hitro podre, če bakterije pridobijo odpornost na različne antibiotike in če bi na koncu pač zmagale v tej vojni. Zato obstaja težnja po tem, da bi farmacevtska podjetja prisilili v iskanje trajnejše rešitve. Predvsem pa bi rešitev obstajala v boljši diagnostiki, ki bi preprečila, da bi pacienti prejeli antibiotike, ki dejansko niso potrebni.
Odpornost
Bakterijska odpornost na antibiotike je že postala globalna grožnja in bi lahko vodila do konca medicinske dobe, kot jo poznamo. Moderna medicina se namreč v glavnem zanaša na učinkovite antibiotike. Antibiotiki pa niso le težava pri zdravstvu, nevarna je predvsem uporaba v kmetijstvu. Ogromno antibiotikov dobimo nevede, z uživanjem mesa, in s tem dajemo bakterijam priložnost, da se nanje privadijo. Res je sicer, da medicina nenehno napreduje in prihodnost vendarle ni tako črna, če le ne bo tega napredka zaustavil pohlep posameznikov.