Kar nekaj je praznikov, ki so del zgodovine, dejanskih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino in spremenili tok razmišljanja in dogajanja. Veliko je ljudi, ki »praznujejo«, čeprav niti ne poznajo zgodovine in nastanka praznika, se niti ne zavedajo, čemu je ta dan dejansko namenjen in kaj zaznamuje. Marsikdo pa tudi odklanja te dneve s pomislekom, da so le del marketinške poteze za privabljanje množic in zapravljanje denarja, kot je recimo Božiček, ki ga je izmislila korporacija Coca-Cola.
Večina ljudi praznuje zgolj zato, ker je ta dan v koledarskem letu obkrožen z rdečo, češ, na ta dan moramo nekomu nekaj pokloniti, darovati, kupiti in pokazati spoštovanje, in če bi jih vprašali, zakaj, jih večina ne bi poznala odgovora. Na žalost smo danes tako daleč, da že večina verjame, da so si te dneve izmislile razne velike firme ali vsaj izkoristile v svoje namene, za kovanje dobička.
Deloma imajo prav
Korporacije so res določene praznike izkoristile v svoje namene, da nam tedaj prodajo čim več in še posebej dražje kot ob običajnih dnevih. Ob teh dneh nas tudi dodatno oblegajo z reklamami in popusti.
Tipičen primer je 8. marec, dan žena, ko moški množično hodijo v cvetličarne in trgovine ter kupujejo rože, čokolade, nakit ali plačujejo romantične večerje in podobno. Čeprav večina niti ne ve, zakaj; vedo samo, da na ta dan pač morajo, ker je to zapisano, označeno na koledarju ali pa je zgolj tradicija.
Posledica je, da moški, ki ne poznajo zgodovine, verjamejo, da je ta dan izmišljen, skomercializiran, nepomemben. Verjamejo, da nas korporacije izkoriščajo za lasten zaslužek. Zato praznika ne podpirajo, prav tako ne želijo nasprotnemu spolu voščiti, saj mislijo, da s tem le podpirajo pohlepne in izkoriščevalske korporacije. Še vedno imajo deloma prav, vseeno pa je treba vedeti, od kod dejansko izvirajo vsi ti obeležujoči dnevi, poznati moramo njihovo zgodovino in se zavedati, kaj dejansko predstavljajo.
Pobuda za 8. marec, dan žena, izhaja iz dogodka v spomin na požar v tovarni tekstila Triangle v ZDA. Leta 1911 so se ženske v New Yorku uprle delodajalcem v želji po izboljšanju delovnih razmer. A čakala jih je tragična usoda: zaprli so jih v tovarno in jih zažgali. V ognjenih zubljih je tedaj življenje izgubilo več kot 140 žensk.
9. marec je dan, ko se je dogajalo mučenje, a se dan mučenikov v zahodni Cerkvi zaznamuje 10. marca.
Ta dan krščanska Cerkev beleži kot dan mučenikov zaradi dogodka iz časa vladavine cesarja Licinija (308–324). Ta je po sporu s cesarjem Konstantinom I. Velikim v kristjanih videl sovražnike, ki jih je bilo treba spreobrniti ali pa odstraniti. Z odlokom je tudi cesarjevim vojakom na svojem območju ukazal, naj se krščanstvu nemudoma odrečejo, saj bodo v nasprotnem primeru kaznovani s smrtjo, pri čemer pa ga je presenetil upor štiridesetih vojakov elitne legije, ki so bili pripravljeni za svojo vero umreti. Ko so bili v zaporu, so napisali še poslednje pismo, oporoko, v kateri so izrazili, da si želijo biti pokopani v vasi, ki jo danes poznamo pod imenom Kyrklar, leži pa v Mali Aziji. Na dnu oporoke se je vseh 40 vojščakov podpisalo, naslednji dan pa so se vdali usodi. Odvzeli so jim oblačila in jih 9. marca, v najhujši zimi, ki jo je bilo takrat mogoče doživeti v Armeniji, odpeljali do bližnjega zmrznjenega ribnika ter jih vrgli vanj.
Legend o svetem Valentinu je več, ena izmed njih pa pravi, da naj bi Valentin v nasprotovanju s cesarjevo odredbo poročal mlade pare, zaradi česar naj bi bil zaprt in obsojen na smrt. V ječi naj bi ga obiskovala slepa ječarjeva hči, ki ji je pisal pesmi in s svojimi molitvami povrnil vid. Preden so ga usmrtili, naj bi ji napisal pismo, ki ga je podpisal z besedami: »Z ljubeznijo, tvoj Valentin.« Od tod naj bi izvirala navada pošiljanja pisem in verzov za valentinovo.
Imajo pomen
Mogoče je res, da v naših očeh danes ti dogodki ne pomenijo ničesar. Mnogi, čeprav poznajo zgodovino, mislijo, da ti dogodki v globalni zgodovini ne pomenijo kaj dosti.
Kruto povedano, ali je smrt 140 žensk pred približno 200 leti res spremenila življenje vseh žensk danes? Ali je 40 vojakov, ki so bili žrtvovani zaradi lastnega prepričanja v 3. stoletju, res spremenilo življenje vseh moških danes? Ali je smrt enega duhovnika res vplivala na poroko in ljubezen? Morda ne. V današnjih časih doživljamo veliko hujše katastrofe, poboje, žrtvovanja.
Številke, ki nam jih daje zgodovina in zaradi katerih danes obeležujemo praznike, se nam zdijo majhne, nepomembne, celo pomislimo, ali so ti tako rekoč majhni dogodki res tako spremenili naš tok življenja. Bi danes res slabše živeli, če se ti dogodki takrat ne bi zgodili?
V današnjem tempu življenja bi težko vsak dan nekomu polepšali življenje, a izplača se truditi v to smer.
Seveda so pomembni. Čeprav za tiste čase majhni dogodki, so v prihodnosti odzvanjali in dali mnogim poznejšim generacijam misliti, navajali so jih kot primer žrtvovanja, ne le zase, na njihovi podlagi pa so nastajale revolucionarne ideje, demokracija, enakopravnost.
Izkoristimo praznike
Za konec v razmislek. Čeprav nas korporacije z vsemi svojimi oglasi prepričujejo, da v teh dneh zapravljamo, ali je to res narobe? Ali ne bi večkrat na leto, ne samo ob rojstnem dnevu, nekomu polepšali dan, izvabili nasmeh? Zakaj bi nekomu voščili le enkrat na leto, za njegov osebni praznik? V današnjem času, ko smo vsi kot roboti, hladni, hitimo iz dneva v dan in se niti ne ustavimo, da bi nekomu posvetili in polepšali dan.
Zato pa lahko izkoristimo praznike, da za malenkost ustavimo svoj tempo in vsaj ta dan voščimo sodelavcu ali sodelavki, prijateljici ali prijatelju, ženi, možu, mami ali očetu, stricu, teti, dedku, babici, sosedi ali sosedu … komurkoli. Vsaj nekomu za praznični dan zaželimo nekaj ter mu polepšajmo dan in zvabimo nasmeh na obraz. Ti dnevi niso namenjeni le korporacijskim zaslužkom, temveč so opomnik vsem nam, pa če verjamemo v zgodovino in njeno pomembnost ali ne; ta dan se spomnite vsaj na bližnje. Naj ne bo le božič tisti dan …
Če imate še pomisleke: jutri so mučeniki. Odrežite vejico trnastega grmovja in jo podarite moškemu, ki vam je blizu – nobena korporacija se s tem ne bo okoristila, vi pa boste s pozornostjo nekoga lepo razveselili.
