Smrti pripisujejo spremembam v prehrani in teži, ki bodo nastopile zaradi zmanjšane količine pridelkov. To naj bi se najbolj poznalo na Kitajskem, v Indiji in v drugih revnejših državah, a tudi bogatejše menda ne bodo povsem odporne na posledice.
Springmann si je pri napovedi pomagal z ekonomskim modelom ter s podatki o emisijah ter verjetnih posledicah za podnebje.
Dr. Marco Springmann z oxfordske univerze s sodelavci napoveduje, da se bo do leta 2050 zaradi podnebnih sprememb razpoložljivost hrane zmanjšala za približno eno tretjino. Posledično bi na povprečno osebo odpadlo za 3,2 odstotka manj hrane. Manj sadja, zelenjave in rdečega mesa pa bo za povprečnega človeka pomenilo 414 kilodžulov kalorij manj na dan. Sodeč po njegovem modelu bo to vplivalo tudi na bolezni srca in ožilja, kapi in raka.
Ni pa vse tako sivo. Manjša razpoložljivost hrane bo pomenila manj smrti zaradi prekomerne teže. Kar 260.000 smrti manj, ocenjuje Springmann. Velja pa omeniti, da bo po njegovih ocenah podhranjenost terjala 266.000 dodatnih smrti.
