Allan Kenny v mestu z dobrimi 13.000 prebivalci že pet let skrbi za zdravje občanov in občank. Nad plačo se ne pritožuje, toda dela ima čez glavo. V zadnjih dveh letih je moral odpovedati počitnice, saj že dve leti ni našel pomočnika ali nadomestnega zdravnika.
Je težava v mizernem zaslužku? Nikakor. Kenny bi asistentu ponudil kar 360.000 evrov na leto, tri mesece plačanega dopusta in polovično lastništvo njegove ambulante, ki ima »včlanjenih« okoli 6000 pacientov.
Toda že več kot pol leta ni dobil prošnje. Nekaj časa mu je pomagala hčerka, a to ne zadostoje. Kenny pravi, da ne zmore več. Če ne bo dobil okrepitev, bo razmislil o vrnitvi v Veliko Britanijo.
Kennyev primer ni edini. Na novozelandskem podeželju se že nekaj let soočajo s pomanjkanjem zdravnikov splošne prakse. Mesta večinoma zapolnijo mladi zdravniki iz tujine, ki pa ostanejo le kratek čas.
Priložnost za slovenske zdravnike?
Skratka, če kakšnega slovenskega zdravnika z znanjem angleščine ne motijo odročni kraji, slaba internetna povezava in skromno družabno življenje, pot pot noge. Slovence, ki so bolj rasistično naravnani (teh je v zadnjih časih vse več) pa gre opozoriti, da polovica prebivalcev Tokoroe sestavljajo Maori in prebivalci Pacifiških otokov (druga polovica v Tokoroi so »evropski« Novozelandci).
