Napovedovanje prihodnosti ni lahko delo, a raziskovalci z Inštituta za raziskave klimatskih vplivov v Postdamu so imeli pomoč iz preteklosti. S preučevanjem prejšnjih ledenih dob, so prišli do povezave med količino energije, ko jo naš planet vsrka od sonca, količino CO2 v zraku in cikli taljenja ledenikov. V njihovi raziskavi pišejo, da zmerne antropogene skupne CO2 emisije med 1000 in 1500 gigatonami pomenijo zamik ledene dobe za vsaj 100.000 let. Kar je za prezeble zemljane seveda odliečn podatek. Zadnja ledena doba se je zgodila med 110 tisoč in 12 tisoč leti pred našim štetjem, ko so ledeniki zavzeli velik del poseljenega kopnega. In čeprav jih zaradi tega ne maramo, uživamo v dobi, ki so jo naredili prav ledeniki, ki niso tako negibni kot se zdi. V sebi imajo ujeto prst in druge delce, polni so odprtin in notranjih kanalov in se brusijo ob tla pod njimi. Ko se umaknejo, za sabo pustijo zelo plodno zemljo, izdolbejo pa tudi kanale za reke in jezera, s katerimi se potem ta zemlja napaja. Ledena doba je zato koristna in če je še nekaj časa ne bo, se bo naš planet spremenil v suho in redko poraslo kroglo.
Tudi zato se morajo ljudje nad novo dobo, antropocenom, kjer civilizacija neposredno oblikuje planet, zamisliti, kako na drugačen način ohraniti zemljo plodno in zdravo in primerno za gojenje poljščin in sami oblikovati tok rek. Prihodnji rodovi bodo tako morali sami poskrbeti za to, za kar je zdaj ledena doba.
