Novice Svet24

Neobičajno topel december v Evropi in »hladen tuš« prejšnji teden, tornadi v Združenih državah Amerike, poplave v Veliki Britaniji, minus na Poljskem – ekstremov ne manjka. A verjetno je najbolj zgovoren sledeči: teh zadnjih nekaj dni so bile temperature na Severnem tečaju višje kot pa v delih Severne Amerike in Evrope. To so pojavi, za katere meteorologi pravijo, da so »skrb vzbujajoči in izjemno redki«.

Arhiv Svet24 (simbolna fotografija)

Znanilci nove ledene dobe

Sodeč po dejstvih ni nič nenavadnega, da se nekateri bojijo podnebne apokalipse. Neprestana temperaturna nihanja, ekstremno vroča poletja in izginjajoči ledeniki, posledično pa naj bi se raven morske gladine do leta 2100 dvignila za od 26 pa do kar 82 centimetrov. Nekateri so celo prepričani, da so to znanilci nove ledene dobe, drugi pa, da gre za pretiravanja. Ti pravijo, da na te spremembe gledamo z vidika relativno kratkega časa, ki ga preživimo na tem planetu, zato se nam zdijo tako zelo drastične.

V enačbi tudi človeški faktor

Ledena doba je torej neizbežna, pravi profesor dr. Mlađen Ćurić z beograjskega Inštituta za meteorologijo. Kar pomeni, da moramo pričakovati porast temperatur in ekstremne podnebne pojave – dolge suše in redkejše, a obilnejše padavine. Pri analiziranju vremena preteklega stoletja, opozarja profesor, je jasno, da so bila toplejša in hladnejša obdobja – toplejša od 1900 do 1940 in od 1970 do danes. Da je planet trenutno v topli fazi in da je nova ledena doba neizogibna, je prepričan tudi Slavko Maksimović, predsednik beograjskega Astronomskega društva Milutin Milanković. Vprašanje je le, koliko (tisoč) let je še ostalo do prihoda nove ledene dobe. Po Maksimovićevi teoriji so se ledene dobe menjavale v razponu od 41.000 pa do 47.000 let – zadnja se je zgodila pred 25.000 leti. Vendar pa je potrebno upoštevati človeka, ki je s svojim ravnanjem prekinil številne naravne cikle.