Helicobacter Pylori je bakterja, prisotna v želodcu pri približno polovici človeštva in je bila odkrita tudi pri slavnem tirolskem gorjanu, a odkritje pri Otziju bi lahko zamajalo teorije o priseljevanju modernega človeka iz Afrike v Evropo. Znanstveniki verjamejo, da sta na začetku obstajala dva seva te bakterije, afriški in azijski, ki sta se združila v enega pri modernem evropskem človeku. A analiza DNK pri bakteriji, ki je bivala v Otziju, je razkrila, da je bil Otzi okužen z bakterijo azijskega seva in ne afriškega. Do zdaj se je domnevalo, da so bili ljudje iz kamene dobe že okuženi z istim sevom H. Pylori kot današnji Evropejci, a odkritje pri Otziju zdaj kaže, da je bilo preseljevanje ljudi v obdobju preden so se ustalili in preusmerili v poljedelstvo, precej bolj kompleksno kot so sprva domnevali.
"Rekombinacija dveh tipov Helikobakterije se je zgodila v obdobju po Otziju, kar kaže, da je zgodovina naseljevanja Evrope precej bolj kompleksna kot smo sprva domnevali," je povedal Dr. Frank Maixner, mikrobiolog pri EURAC, Evropski akademiji v Bolzanu na Južnem Tirolskem.
"Pravzaprav ne vemo, katera vrsta ljudi je afriško H. Pylori prinesla v Evropo. Vemo le, da je signal za to sekundarno poselitev, ki je prišla v Evropo, najmočnejši v severno vzhodni Afriki. Bolj verjetno je, da je ta signal nastal pozneje kot 65.000 let po naši selitvi iz Afrike."
Ta teorija trdi, da se je glavno preseljevanje človeka iz Afrike zgodilo 65.000 let pred našim štetjem, lanska študija DNA pa je prav tako pokazala, da so se sodobni ljudje iz Etiopije in Egipta najprej selili levo na Arabski polotok in naprej v Južno Azijo davno pred tem časovnim mejnikom. Šele pozneje so zavili nazaj na zahod, kar je danes Evropa. Analiza je prav tako pokazala, da bi lahko bil Otzi v času, ko je umrl, precej bolan, saj je bakterija proizvajala toksine. Helicobacter Pylori je pri večini ljudi v nenevarni obliki, pri desetih odstotkih pa povzroča razjede na želodcu in druge prebavne težave. Pri ljudeh s težavami telo izloča obrambne proteine in prav te so našli pri Otziju.
Otzija so septembra 1991 odkrili nemški pohodniki v Alpah v dolini Otztal, njegovo mumificirano telo pa se je pokazalo izpod talečega se leenika. O Otziju je zdaj znanega že veliko, star je bil 46 let, ko je umrl, imel je rjave oči, sorodnike na Sardiniji in je bil laktozno intoleranten, ni smel piti mleka. Imel je tudi predispozicijo za srčne bolezni. Visok je bil 159 centimetrov, bolehal je za artritisom in imel tudi črevesne zajedalce. Njegova perfektno ohranjena mumija je spravljena v posebni hladilni komori v Južnotirolskem muzeju arheologije pri minus 6 stopinjah Celzija. Obiskovalci lahko mumijo vidijo skozi ozko lino, zraven pa stoji tudi model, narejen po 3D analizah trupla in forenzičnih preiskavah.
