Gradnja takšne postojanke bi se lahko začela že v naslednjih petih letih, so oznanili pri Evropski vesoljski agenciji. Takšna naselbina pa bi lahko služila tudi kot odlična odskočna deska za prihodnje odprave na Mars. To je pogodu tudi Nasi, saj so strokovnjaki Tehnološkega inštituta Massachusettsa izračunali, da bi lahko astronavti potovanje z Zemlje proti rdečemu planetu začeli z 68-odstotkov manj mase, če bi večino tekočega goriva spotoma pobrali na Luni. Na ta način bi NASA letno privarčevala tudi do 10 milijard ameriških dolarjev. Postojanka na Luni se tako resnično zdi neizogibna.
Stavbe bodo najverjetneje kupolaste s celično strukturiranimi zidovi, da bi svoje prebivalce čim bolje zaščitile pred mikrometeroidi in vesoljskim sevanjem.
3D tiskanje stavb
Načrt, kot so ga začrtali strokovnjaki Evropske vesoljske agencije, je sledeč: v začetku naslednjega desetletja nameravajo na Luno poslati robote, ki bodo začeli z gradnjo potrebne infrastrukture, robotom pa bodo v nekaj letih sledili še ljudje. Že leta 2013 so v navezi z gradbenimi podjetji dognali, da bi bili za gradnjo najboljši lokalni materiali, saj se na ta način izognejo astronomskim stroškom prevoza sredstev z Zemlje. Kombinacija lunarnega materiala in magnezijevega oksida naj bi dala neke vrste »papir«, dodatek posebne soli pa bi vse skupaj spremenil v kot kamen trdo snov. Trenutni 3D tiskalniki zmorejo v eni uri natisniti dva metra tovrstnega materiala – naslednja generacija bi ga lahko že meter in pol več. Tako bi lahko celotno zgradbo zaključili v enem tednu.
