Novice Svet24

Menda obstaja med 5- in 10-odstotna možnost, pravijo znanstveniki, da bo v naslednjih 80 letih ognjeniški izbruh pokončal milijone in tako zastrupil atmosfero našega planeta, kot je človeštvo ne bi moglo v tisoč letih, tudi če bi hotelo. O ukrepih pa ne razmišlja nihče. Pa še to: Zemlja je v »sezoni ognjenikov«, kot razkriva nedavna raziskava, ki se je ukvarjala z ognjeniško aktivnostjo zadnjih 300 let.

Arhiv Svet24

Največja grožnja

V enem od lanskoletnih poročil so znanstveniki Evropske znanstvene fundacije (ESF) zaključili, da so veliki ognjeniški izbruhi tisti, ki obstoju človeštva predstavljajo največjo grožnjo. Za seboj so pustili tako padec asteroida, podnebne spremembe in jedrsko vojno. Tak usoden izbruh bi bil primerljiv z izbruhom Tambore na Sumbawi v Indoneziji, ki je leta 1815 pomenil smrt okoli 100.000 ljudi. Ali pa z izbruhom, ki je na Islandiji leta 1783 nemudoma pokončal 9.350 ljudi ter izločil ogromne količine žveplovih aerosolov, pepela ter drugih plinov in tako postal znan kot eden od najpomembnejših podnebnih in družbeno vplivnih dogodkov zadnjega tisočletja.

Grozljive posledice

Na Islandiji je v sledečih letih zaradi lakote in zastrupitev umrlo med 20 in 25 odstotkov prebivalstva. Okoli 80 odstotkov ovac, 50 odstotkov goveda in 50 odstotkov konj je umrlo zaradi zastrupitve z vodikovim fluoridom (ob izbruhu se ga je izločilo kar osem milijonov ton). Sledeča lakota, ki je leta 1784 doletela Egipt, je pokončala skoraj šestino tamkajšnjega prebivalstva. Poleti leta 1783 je v Veliki Britaniji deževal pepel, zaradi posledičnih obolenj dihal pa je umrl približno 25.000 ljudi. Ekstremne vremenske pojave so beležili v večini Evrope, Severne Amerike in Mehiškem zalivu še več let po samem izbruhu. Leto, ki je sledilo izbruhu Tambore, je znano kot »leto brez poletja«. A z množičnejšim prebivalstvom ter večjo odvisnostjo od globalnih povezav in tehnologije bi podoben izbruh lahko imel veliko hujše posledice, opozarjajo strokovnjaki.

Zemlja je v »sezoni ognjenikov«.

Sezonski delavci

Znanstveniki iz Cambridgea so nedavno odkrili, da so ognjeniki »sezonski delavci« s posebnim poudarkom na zimskih mesecih – takrat naj bi se namreč dogajali največji izbruhi, začenši novembra in s koncem meseca aprila. Do tega odkritja je prišlo, ko je raziskovalec Ben Mason med pisanjem doktorske teze o vzorcih izbruhov ognjenikov opazil, da je veliko pogosteje tipkal »januar« in »februar« kot pa »junij«, »julij« ali »avgust«. Zaradi tega se je lotil ognjeniške aktivnost zadnjih 300 let.