Medtem ko ima večina sveta težave s kopičenjem odpadkov, jih na Norveškem primanjkuje, v sodobnih sežigalnicah jih namreč pretvarjajo v toploto. Dejavnost je tako razširjena, da morajo smeti celo uvažati, za to pa krivijo sosednjo Švedsko. Kljub temu pa vse ni tako rožnato, okoljevarstvenike namreč skrbi upad recikliranja.
B.B.
Na Norveškem so po prepovedi odlagališč leta 2009 precej sredstev namenili ogromnim sodobnim sežigalnicam, ki ogrevajo tako gospodinjstva kot podjetja.
"Toploto, ki jo ustvari sežigalnica, uporabljamo za segrevanje vode, to pa pošljemo v ogrevalni sistem Osla. S pomočjo pare ustvarjamo tudi elektriko," je pojasnila Jannicke Gerner Bjerkas iz agencije za predelavo odpadkov v energijo v prestolnici.
Samo sežigalnica Klemetsrud oskrbuje 60.000 gospodinjstev v Oslu, skupno jih je okoli 340.000. V pečeh lahko dnevno skurijo 300 ton odpadkov, zaradi česar so ti na trgu postali zaželena dobrina.
"Trg deluje kot katerikoli drug, razlika je le v tem, da mi ne plačujemo za odkup. Imetnik odpadkov plačuje, da se jih znebi," je še pojasnila Gerner Bjerkasova. V zadnjih letih se je cena znižala, ker so sežigalnice na veliko začeli graditi tudi na Švedskem, ki sedaj tekmujejo z norveškimi.
sta
Tako se je po njenih besedah začelo dogajati, da gledajo tovornjake, polne smeti, ki se mimo Klemetsruda vozijo proti Švedski, kjer je treba za predajo smeti plačati manj.
Zadeve so šle tako daleč, da si nekateri želijo, da bi Norveška vpeljala evropsko načelo bližine. To bi pomenilo, da morajo lokalne skupnosti svoje smeti odvažati v najbližje podjetje za predelavo odpadkov in ne v najcenejše.
Kot je pojasnil predstavnik norveške industrije za ravnanje z odpadki Torbjorn Leidal, upajo, da bodo odločevalci tako na Norveškem kot na Švedskem ugotovili, da to načelo spodbuja recikliranje. "Obseg recikliranja se na Norveškem zmanjšuje, vse preveč odpadkov, ki bi jih lahko reciklirali, pa sežigamo," je poudaril.
STA
Norveška vedno več smeti uvaža iz drugih evropskih držav, kar še dodatno skrbi okoljevarstvenike, saj po besedah Larsa Haltbrekkena iz norveške izpostave Friends of Earth ni vselej jasno, kaj se skriva v odpadkih.
Težave se zaveda tudi norveška vlada, ki med drugim razmišlja tudi o omenjenem načelu bližine, da bi sežigalnicam, kot je Klemetsrud, zagotovila dovolj surovin za sežig. Dokler pa trg ostaja odprt in je švedski cenejši, bodo norveški tovornjaki še naprej drveli mimo domačih sežigalnic proti meji.
sta
STA
