Zanimivosti

Stroškov roaminga več ne bo, a je nevtralnost interneta ogrožena

T.C.
27. 10. 2015, 19.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Po letih skrbi zaradi visokih stroškov mobilnega gostovanja bo teh leta 2017 vendarle konec. Tako določa telekomunikacijski zakonodajni sveženj, ki ga je danes potrdil Evropski parlament. Del svežnja pa je tudi sporna zakonodaja o nevtralnosti interneta, na katero letijo očitki, še posebej iz Slovenije, da te ne bo zaščitila, kot je bil namen.

Svet komunikacij!

Z današnjim glasovanjem v Strasbourgu se je načeloma sklenil postopek sprejemanja telekomunikacijskega zakonodajnega svežnja. Ta določa, da bo z junijem 2017 v EU ukinjeno gostovanje v mobilnih omrežjih, z drugimi besedami, mobilni operaterji ne bodo smeli več obračunavati gostovanja za telefonske klice, pošiljanje sporočil sms in uporabo mobilnega interneta. Pred tem, 30. aprila 2016, se bodo cene gostovanja znižale na pet centov za minuto pogovora, dva centa za sms in pet centov za megabajt podatkov.

Sveženj naj bi obenem zagotovil, da bo internet v EU ostal nevtralen in odprt. Določa namreč, da morajo ponudniki storitev dostopa do spleta obravnavati ves promet enako, brez diskriminacije in omejevanja ter ne glede na pošiljatelja in prejemnika, vsebino, storitve ali uporabljeno opremo.

Dostop lahko omejijo le, če je za to izdan sodni nalog, oziroma jim to izrecno nalaga zakonodaja, za preprečevanje preobremenjenosti omrežja, oziroma proti kibernetskim napadom. V primeru omejitev prometa bodo morale te biti objektivne, pregledne in nediskriminacijske ter čim krajše.

Ponudnik bo še vedno lahko omogočal posebne storitve - boljši in hitrejši dostop za posebne namene -, vendar s tem ne bo smel vplivati na splošno kvaliteto dostopa do spleta.

Poročevalka Pilar del Castillo (EPP) je pred glasovanjem izpostavila, da bo Evropa z danes sprejeto zakonodajo postala edina regija na svetu, ki zakonsko zagotavlja odprtost in nevtralnost interneta.

Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno. V praksi to nekako pomeni, da si na internetu nihče ne bi smel oziroma mogel kupiti prednosti in da nas ne čaka internet dveh hitrosti.

Prihodnost te nevtralnosti postavlja pod vprašaj predvsem dejstvo, da je podatkovnega prometa vedno več in da grozijo "zastoji" na spletu, zaradi česar se je začelo razmišljati, da bi v posebnih primerih vendarle določeni uporabniki interneta lahko dobili prednost.

A kritiki, ki jih ni malo, se bojijo, da je formulacija svežnja preveč ohlapna in tega dejansko ne bo zagotovila. Med drugim se v predlogu zakonodaje internetna nevtralnost izrecno sploh ne omenja.

Arhiv

Da bi to preprečili, je več poslancev iz vrst levice in Zelenih danes, tik pred zdajci, vložilo še več amandmajev, a večina jih je enega za drugim zavrnila - med drugim z argumentom, da bi se s tem zavleklo sprejemanje svežnja in posledično tudi odprava stroškov mobilnega gostovanja -, kar pomeni, da je bil telekomunikacijski sveženj nato avtomatično potrjen.

Med nasprotniki kompromisa je tudi Slovenija, ki pa kljub glasu proti potrditve svežnja na zasedanju pristojnih ministrov v začetku oktobra ni mogla preprečiti. Slovenija je ena redkih držav, ki so v svoji zakonodaji uzakonile načelo nevtralnosti interneta, in to bolj izrecno, kot to sedaj počne EU.

Prav tako je večina evropskih poslancev iz Slovenije med tistimi, ki s kompromisom v delu uredbe, ki govori o nevtralnosti in odprtosti, niso zadovoljni, in so zato podprli predlagane amandmaje.

"Vsi, kot slišim danes, smo za nevtralnost interneta, ampak očitno so razlike v razumevanju, ali ta uredba to res zagotavlja in ali bomo s to uredbo res dosegli te cilje. Ko namreč primerjamo besedilo iz prvega branja, je mogoče ugotoviti, da manjkajo praktično vse določbe, ki se nanašajo na pojem, definicijo in zagotavljanje neodvisnosti in nevtralnosti interneta. In ravno ta ohlapnost jezika, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki iz Slovenije, je lahko v Evropi velik problem," je ob tem opozoril evropski poslanec Igor Šoltes (Zeleni/Verjamem).

Franc Bogovič (EPP/SLS) je medtem pojasnil, da je danes glasoval za zagotovitev internetne nevtralnosti in podprl amandmaje, ki nedvoumno zagotavljajo internetno nevtralnost. "Povsem neprimerno" je po besedah Bogoviča dejstvo, da se je v istem dokumentu znašla tudi uredba, s katero se končno uveljavlja zmanjšanje stroškov mobilnega gostovanja znotraj EU, kar seveda močno podpira.

A prepričan je, "da tovrstna ureditev področja mobilne telefonije ne sme biti izgovor in podlaga za hkratno sprejetje nedodelane in škodljive direktive s področja nadzora elektronskih komunikacijskih omrežij."

Thinkstock

Tudi evropski poslanci Milan Zver, Romana Tomc in Patricija Šulin, vsi EPP/SDS, so se danes na glasovanju zavzeli za nevtralnost interneta ter podprli predloge sprememb, ki bi v tekst vnesli določila o nevtralnosti interneta.

Poslanci sicer pozdravljajo predlog Sveta o ukinitvi plačevanja gostovanja v mobilnih omrežjih, a ne za ceno veliko nižjih standardov na področju nevtralnosti interneta.

Enako sta danes glasovala Ivo Vajgl (DeSUS/Alde) in Tanja Fajon (S&D/SD), ki je obenem izrazila razočaranje nad odločitvijo poslancev, "ki so s potrditvijo predloga uredbe odprli pot diskriminatorni internetni politiki".

Lojze Peterle (EPP/NSi) je bil tako edini med slovenskimi evropskimi poslanci, ki je glasoval proti amandmajem in torej za sveženj.

Digitalno vsepovsod!