V intervjuju z astrofizikom Neilom deGrasse Tysonom je dejal, da je komunikacija zunajzemeljskih oblik življenja morda tako dobro šifrirana, da jo ljudje zaznavamo le kot nepomemben šum ali hrup. Obstaja le majhno okno v razvoju komunikacije, je povedal Edward Snowden, ko so bila sporočila neke družbe poslana nezavarovana. »Če torej ena civilizacija prisluškuje drugi, obstaja le kratko obdobje, ko je komunikacija potekala na najbolj primitivni način in nezavarovano,« je razložil. Vseeno pa tisti, ki upajo na klic od Nezemljanov, nimajo razloga, da bi vrgli puško v koruzo. Inštitut SETI, ki se ukvarja z iskanjem zunajzemeljskega inteligentnega življenja, je vztrajno na lovu. A z eno pomembno razliko. »Ne iščemo sporočila,« je dejal Seth Shostak, direktor omenjenega inštituta. »Iščemo signal, ki nam po povedal, da ima nekdo oddajnik.«
Nedavna odkritja v zvezi z zunajosončnimi planeti obetajo – kot se izkaže, okoli 22 odstotkov zvezd premore planete v velikosti Zemlje.
Radijski valovi
Snowden je govoril o šifriranju na splošno, a šifriranje kot takšno niti ne igra vloge. Lov na tuje signale se povečini osredotoča na radijske valove zavoljo teorije, da je radio relativno enostaven in poceni način za pošiljanje signalov skozi prostor. Inštitut SETI za iskanje signalov uporablja močne radijske teleskope na Zemlji. Številna naravna telesa oddajajo radijski hrup, a le oddajnik zmore ozkopasovni signal. Vsaj kolikor vejo znanstveniki. Torej tudi če sporočila ne bi mogli razločiti od hrupa, bi bilo očitno, da gre za sporočilo.
Ozkopasovne komponente
Če bi torej ljudje nekako slišali Nezemljane komunicirati med seboj, tako Snowden, bi njihovi »pogovori« lahko bili tako dobro šifrirani, da sploh ne bi opazili, da ne gre za običajne zvoke vesolja. Shostak se s tem ne strinja ravno. Ravno zaradi ozkopasovnih komponent, ki bi jih lahko opazili. Vprašanje je trenutno brezpredmetno, meni Doug Vakoch, v omenjenem inštitutu v grobem zadolžen za razmišljanje o tem, kako se pogovarjati z Nezemljani. Naša tehnologija naj bi namreč ne bila dovolj razvita, da bi lahko zaznali, kaj oddajajo zunajzemeljske inteligentne oblike življenja. Še več: tudi radijskih in televizijskih signalov, ki jih pretakamo v vesolje, ne bi odkrili, če bi prihajali od Zemlji najbližjega zvezdnega sistema. Šele čez sto let bomo morda premogli tehnologijo, da bo prisluškovanje na velikanske razdalje sploh mogoče. Takrat bodo v poštev prišla Snowdenova opozorila.
Na več frontah
V Inštitutu Seti pa ne le prisluškujejo, temveč tudi opazujejo. Najbolj jih zanima neobičajno obnašanje svetlobe. Pozorni so tudi na nenaravne emisije zunajosončnih planetov, vendar jih pri tem omejuje tehnologija. Nedavna odkritja v zvezi z zunajosončnimi planeti obetajo – kot se izkaže, okoli 22 odstotkov zvezd premore planete v velikosti Zemlje.
